Najem/Oddaja stanovanja

Pa če bi kupila novo pohištvo, bi ga bila pripravljena pustiti v tem stanovanju? Če ja, se najbrž z lastnikom (ali sinom ali kaj) da kako zmenit in črno na belem napišete, podpišete, overite (ali kaj jaz vem, ker nisem s teh voda), da to pohištvo, ki ga kupita pustita v stanovanju.

Saj v bistvu je stvar zelo logična, če sta najela že opremljeno stanovanje, mora tako tudi ostati, ko se bosta odselila. Tudi jaz nebi oddala stanovanja (opremljenega), potem dovolila nekomu, da vse zmeče stran in na koncu dobila prazno stanovanje. Zmenite se za aneks k pogodbi, če bosta pripravljena potem stvari notri pustiti oz. če je on pripravljen sam odmontirati pohištvo, da po potem on kriv, če zadeve ne bodo šle spet skupaj.

Jaz pa že kar nekaj časa iščem enoposteljno sobo v Ljubljani. Težava je v tem , da sobo potrebujem zaenkrat  samo do 31.1. 2009 (večinoma oddajajo do konca junija). Pozna katera koga ki oddaja sobo?

Stroški obratovanja bremenijo najemnika, če najemna pogodba ne določa drugače, in sem sodijo tudi stroški upravljanja. Lastnik pa nosi stroške, ki presegajo obratovanje, kot npr. stroške investicijskega vzdrževanja, plačila v rezervni sklad.

Še določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1):
24. člen, 4. odstavek:
(4) Če najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz
naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh
ostalih terjatev pa etažni lastnik.


91. člen, 1. odstavek (sestavine najemne pogodbe):
- način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se
nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje
stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški) ter stroški za
obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe
(skupni obratovalni stroški);

Zdaj vas pa tudi jaz prosim za nasvet. Stvar je taka, da trenutno živim še pri starših v manjšem stanovanju, naši odnosi so čisto v redu, imam službo s cca 900-1000 eur plače in fanta, ki zaposlitve še nima. Rada bi se preselila na svoje, vendar o nakupu stanovanja lahko le sanjam, to je zame zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nedosegljivo.

Zato se odločam za najem majhnega stanovanja v Ljubljani. Kolikor berem oglase in hodim na oglede, računam, da bi za najemnino in stroške morala odšteti cca 500 eur/mesec. Vse bi plačevala sama. Za življenje bi mi torej ostalo 400-500 eur/mesec. Naj poudarim, da avta nimam, tako da ne rabim nič dajati za vzdrževanje in bencin, službo imam v centru Ljubljane in bi najverjetneje do nje hodila kar peš ali z biciklom.

Ker še nikoli nisem živela sama in na svoje stroške, si težko predstavljam, koliko denarja je potrebno za osnovno preživetje (hrana in potrebna oblačila, nujne stvari za higieno itd.), ampak o tem sem brala tudi v drugi temi. Nisem razvajena in razsipna, si pa vendar rada tudi kaj privoščim (npr. vidim lušne čevlje in jih kar kupim, preberem oceno za ličilo na KMM in ga grem takoj kupit ) in se zavedam, da spontanosti potem ne bo več. Zagotovo bom morala dobro preračunati, koliko denarja bom dala za osnovne potrebščine in koliko mi bo potem ostale še za zraven, tako zase, za "gušt".

Tako da vas sprašujem za mnenje, ali se v opisani situaciji splača iti v najemniško stanovanje zato, da bom imela pač svoj mir, ritem, samostojno življenje itd. in se bom najbrž preživljala iz meseca v mesec in nič prihranila? Kako se tak začaran krog z najemninami sploh konča? Kako greš nekega dne lahko res na svoje, če prej ne moreš šparati, ker pač daješ pol plače za najemnino in stroške ?

Z 900 do 1000€ ti bo zneslo. Poskusi najti čim ugodnejši najem (malo se pogajaj) pa pri višini stroškov bodi pozorna, naj ti povejo točno kaki so. (izberi blok brez dvigala, je cenejše upravljanje, pa, da so števci v stanovanju - elektrika, plin, voda, da plačaš kolikor potrošiš, ne pa na kvadraturo.)

Pri osebnih stroških boš morala kdaj kaj popaziti, pri hrani, oblačilih, ampak se boš hitro naučila ekonomično živeti. Ko greš prvič na svoje pač ni situacija taka, da bi ful nekega dnara našparala ampak bo verjetno ves šel sproti, pa tudi pri taki plači bi mogla res dolgo šparat, da bi lahko npr svoje stanovanje kupla in to bi bilo tako špraranje, da bi ti mama prala, kuhala in vse ostalo tam do 35 leta...

Jaz sem tudi zdaj šla na svoje, pa dajem pol plače za stanovanje pa še z avtom mam take stroške da te stisne Ampak mi lastno stanovanje v tem trenutku toliko pomeni, da bi dala zadnji € za njega. Vse je odvisno od tega kakšne so želje, če bi res rada šla v svoje stanovanje boš verjetno vse naredila, da to realiziraš.

Če bo fant živel pri tebi, pa si le naj vsaj kako študentsko delo najde, da bo te vsaj kako kilo kruha lahko kupil, ker se bo drugače prej ko slej med vama na tem področju začelo kaj lomiti.
Če pa misliš s to plačo še njega hraniti in oblačiti, pa bo verjetno res zelo na tesno. Za sebe pa maš za kar "kraljevsko" življenje
(kraljevsko je za mene, da si sita, oblečena , maš kake lepe šuhece in vsake tolko novo šminkico sicer pa, da ti ni treba čakati, da bo kopalnica fraj, ko odhajaš reči kam greš in kdaj prideš, izbirati obiske ali pa jih sploh ne imeti...).

Razširi krila in ...

(sicer pa, če bo z denarjem na tesno, lahko kadarkoli najem odpoveš in greš (s sklonjeno glavo) nazaj domov )

1A, najlepša hvala za odgovor, super si napisala !

Vidim, da imava precej podobne poglede na osamosvajanje in vrednost življenja v najmeniškem stanovanju. Sama namreč "kraljevsko" življenje pojmujem popolnoma enako kakor ti, z vsemi podrobnosti o prosti kopalnici in šminki kdaj pa kdaj vred .

S stroški imam kar težave, ker se večinoma, kjer sem bila na ogledih, določene zadeve plačujejo po kvadraturi. Fanta ne bi vzdrževala, mu pomagajo še starši in tudi sam že malce služi, bi pa zagotovo občasno bil pri meni. Ampak je zlata vreden, tako, da mi tisto štruco kruha več še zanj ne bi bilo težko kupiti .

Tudi starša sta mi rekla, da se lahko kadarkoli vrnem, če ne bo šlo. Ampak saj si lahko predstavljaš, kako težko bi to naredila in ja, prav zares s sklonjeno glavo.

Oh, upam, da mi uspe, eno relativno dobro ponudbo sem že našla (izmed tistih par, ki sem jih šla pogledat), je pa res, da je bloku dvigalo in nisem niti pomislila, da je zato dražje upravljanje , na kar si me opozorila.

Tebi tudi želim čim lažje in prijetnejše samostojno življenje .

Hvala tudi tebi, Sinthija, zdaj sem že kar potolažena. Danes sem sicer razočarana, ker mi je eno lušno stanovanjce pred nosom ušlo, ampak važno da vem, da sem odločena nekaj poiskati, pa bom sčasoma že našla kaj primernega .

Jaz sem v času, ko sem še živela pri starših, ogromno porabila za pijačke po lokalih, ker mi pač ni bilo za viset doma. Saj ne, da sem celo plačo zapila ampak kava, dve ali tri, pivo tu in tam, kaka rundica...se ne zdi veliko ampak zdaj, ko sem na svojem, ne hodim več po lokalih in sem ugotovila, da s tem ogromno prišparam. Gotovo ima skoraj vsakdo kako zapravljano navado, ki se je znebi, ko gre na svoje. 

Selma, se strinjam s teboj. Meni se zdi, da sem včasih tudi ogrooomno zapravila za kave in razne pijačke. Zdaj zaradi pomanjkanja časa precej manj hodim po lokalih. Tako se zagotovo kaj prihrani. Pa s kakšnimi majhnimi prigrizki najbrž tudi, pri tem imam v mislim razno razne čokolade, ploščice, piškote itd, ki jih kupiš kar tako za malico in jih takoj poješ.

Jaz bi rekla, da so tvoji stroški vsi razen upravljanja in rezervnega sklada. Saj konec koncev v stanovanju in bloku živiš ti in ne lastnik, kaj njemu pomaga elektrika stopnišče in to, da hišnik menja žarnice v lučeh na stopnišču in da kida sneg pred vhodom, recimo? Dokler sem še živela v najemu, sem plačevala vse stroške/položnice, razen stanovanjskega sklada. Se mi zdi fer, saj sem konec koncev jaz uporabljala stanovanje.

Tulipan, le pojdi na svoje, čeprav se ti zdaj zdi to zapravljanje denarja in se ti zdi veliko pol plače samo zato, da boš na svojem. Komot shajaš s 400 € mesečno, samo malo se je potrebno prilagoditi. Upam, da čimprej najdeš primerno (predvsem cenovno) stanovanje. Prihraniš lahko tudi, če si npr. za službeno malico nosiš doma pripravljeno hrano - pa še točno veš, kaj ješ.