NA JESEN žIVLJENJA ....

...mora tale simpatična pasja gospa najti nov dom.

 

Stara 10 let, vendar živahna kot 5-letnica, sterilizirana, zelo prijazna, vajena življenja zunaj, a mi "tisto nekaj" v njenih velikih zvedavih očkih govori, da bi se zelo razveselila tudi udobnega kavča in prijetnega čohljanja.

Lastnica prodaja hišo nad Medvedjekom, nje ne misli vzeti s sabo..... ideja, da je pes lahko tudi v stanovanju (bloku) se ji zdi popolnoma nemogoča, tudi moja razlaga o mojih treh (!) pesjanih v bloku je ni premaknila.

Zdaj se lahko usuje gnev z vseh strani, ki bo takoj zapolnil nekaj strani, a psički ne bo nič pomagalo......po drugi strani pa lahko skupaj malo razmislimo, če poznamo koga, ki bi bil pripravljen teli prisrčni dami na jesen njenega življenja ponuditi tisto, na kar čaka ža 10 let. Mislim, da je čas, da to tudi dočaka. Vem, da zveni obrabljeno in klišejsko, a je res - če moje kapacitete ne bi bile zapolnjene, bi bila tale starkica že pri meni...

Torej, boste pomagali, boste malo razmislili, če poznate kak udoben kavč s kakšno prijetno človeško bližino za tole pikico, ki ji je ime Bela? Hvala vam. 
Več informacij o njej dobite na tel. številke lastnice 031/539-559.

Katarina

Še en takšen:

Kuža je primeren za starejše ljudi, je prijazen in primeren za bivanje v stanovanju. Nahaja se v zavetišču Perun, kjer imajo namestitev le 30 dni.Kontakt: 031 240 916 ali 041 666 187

pa nadaljujmo tole zgodbo:

Začelo se je takole:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=44&i=63449&t=63449

Kmalu nadaljevalo takole:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=44&i=64562&t=64562

Včeraj pa je zgodba dobila 3. del. Psičko je namreč prevzel v "oskrbo" Repek. Gospa me je poklicala, da je hišo prodala, ker sem ji pred nekaj dnevi sporočila, naj ne sili kupcev s psičko ampak naj jo preda nam, saj sem na srečo našla začasno namestitev zanjo.

Torej, lahko si predstavljate, kaj se mi je motalo po glavi med vožnjo tja; koliko je v resnici velika... koliko je v resnici prijazna (kaj pa če lastnica ne govori resnice in je tamala poosebljen hudiček? ne bi bilo prvič, he he...), a se bo sploh hotela peljati z nami, potem ko bo enkrat ugotovila, da jo bomo odpeljali.... kako bo v Ljubljani v začasni nastanitvi, glede na to, da je tako dolgo živela zunaj, zdaj pa bo noter... kako se razume z otroci, odraslimi, mačkami, psi, ali ponoči zavija in tuli...... skratka, se mi zdi, da se mi je kar kadilo iz ušes, toliko raznih misli me je begalo....

Res je, da ne razumeš odločitve človeka, ki proda hišo in je pripravljen svojega psa pustiti novemu lastniku.... glede tega imam neko svojo teorijo, zakaj je v tem primeru tako, a ni bistvo tele teme, kljub temu, pa sva bili s kolegico Ilono kar nekako pozitivno presenečni, ko sva se o psički pogovarjali z gospo. Izvedeli sva marsikaj; da ji je v resnici ime Beli in ne Bela, da je odlična lovka (huh, to bo moral novi posvojitelj res dobro razumeti, kaj pomeni), da ne laja kar tako ampak le, kadar je treba na kaj opozoriti, da bi šla z vsakim, ki bi jo prijazno ogovoril in s čim podkupil... da je sterilizirana....da druge pse dobro prenaša, muck pa ne ravno najbolje... in česar sem bila najbolj vesela, da je psička prvič nekaj let svojega življenja preživela noter, v stanovanju, v bloku! Juhej, torej začasna namestitev morda ne bo tak šok!
V škatli nas je čakala njena hrana (domača kuha), povodec in posodice.

In potem sva spoznali Beli. V hipu, ko je izza hiše primahala z repkom in se naju vidno razveselila, so se moji dvomi začeli topiti, kot kepica sladoleda na vročem soncu. Pozdravila naju je, kot stari prijateljici, se takoj spravila v položaj, kjer ima čohljanje največji učinek, to je seveda na hrbet in zraven zadovoljno mežikala s svojimi velikimi toplimi očki. Človek ji nikoli ne bi prisodil 10 let. Ugotovila je, da sem založena s priboljški in jih z veseljem tudi vzela. Ko sem odpirala avto in vanj spravljala njeno prtljago, je z zanimanjem opazovala dogajanje, spila je nekaj vode, ki sem ji jo ob tem natočila v posodico. V avto je skočila sama, se ulegla zraven Ilone in brez zadržkov z nami odbrzela novim dogodivščinam naproti. Vožnjo je kljub vročini dobro prenašala, ni se presedala, ni cvilila, vsakič, ko sem se na hitro obrnila k njej in jo žvrgoleče ogovorila, me je pametno pogledala, češ, ti kar vozi, jaz sem čisto ok.

Izstopili smo v Ljubljani, med bloki, kjer je takoj pomahala z repkom dvema gospema, našla krpico trave in se nanjo polulala. Med fotkanjem se je ulegla na tla in pozirala. Vhod v blok ji ni predstavljal problema, niti stopnice ne, v stanovanju, kamor smo prišli, so nas čakali trije novi ljudje, ki jim je tudi porepkala in začela ovohavanje z domačo psičko. Malo se ji je dvignil grebenček, pa smo ji razločili, da je to "ne" področje in je šla potem raje prekontrolirat balkon in v kopalnico (kako teli vrageci vedno vejo, kje je kopalnica??) spiti nekaj vode.

Z Ilono sva odšli, psička je ostala tam in bila čez eno uro (po dogovoru) premeščena v drugo stanovanje, v začasno oskrbo, kjer je zdaj. Zadnja včerajšnja večerna informacija, ki sem jo dobila, je spodbudna - spoznala je še enega domačega psa in sta se lepo ujela, noter se ni polulala.

Huh, so far so good, bi torej lahko rekli.

Zdaj pa nas čaka 4., upam , da zadnji del tele zgodbice - najti ji moramo samo njenega človeka in njen kavč, zraven pa omogočiti dovolj gibanja, glede na njeno iskrivo živahnost. Kljub temu, da ni bila veliko v človeški družbi, se očitno v njej dobro počuti.

Torej, dragi moji, če se najde kdo, ki bo po napisanem ugotovil, da je pripravljen teli kosmatinki polepšati življenje, naj me kontaktira na tel: 041 409 840.

Dve sveži fotki od včeraj pa sta tule, psička je v resnici malo večja, kako daje občutek tista njena prva fotka iz oglasa, kjer so jo samo očke in ušeska.





lp, Katarina

Ne bi mi mogla bolj polepšat dneva.

Ko sem na začetku prebrala o Beli sem razmišljala samo to kako naj jo vzamem k sebi. Nima smisla, živim sicer v hiši, od koder pa zjutraj grem in zvečer pridem. Kuža je družabno bitje in celodnevno posedanje v pesjaku tudi ni nobeno življenje, čeprav bi zvečer lahko pesjak zamenjala za kavč. U glavnem temo sem se bala spremljati, danes pa mi srce ni dalo, zanimalo me je če je Bela dobila svoj kavč Zelo, zelo sem se razveselila tele reportažice.

Če ima kdo možnost sprintati plakat, s pomočjo katerega bi ji poskusili najti nov dom in ga je nalepiti (kaka oglasna deska, trgovina....), se mi lahko javi, da ga pošljem po mailu. Obe s pesjanko bova zelo hvaležni.

lp, Katarina

Ha, jest sem jo pa vidla punco. Gledam čez okno od avtomobila, ko se peljem proti parku, kjer živim in si rečem, če tole ni Beli sredi Ljubljane? sem pa jaz ... 

Kasneje preverim okoli in res je, Beli je na našem koncu.

Beli je glede na leta, ki jih ima in pa glede na živahnost, na hitrco kolikor sem jo uspela videti prava "superbabica" - saj se spomnite nanizanke ne?

Super

Držim pesti, da bo Beli bil srček se mnogo let, ter se bo z veseljem podila po travnikih in se bo še z večjim veseljem stiskala na kavču v novem domu!

tudi jaz držim pesti!!!!