Moški, ženska ... prijatelja?

Imam moške prijatelje...Je pa pri meni tako-bivši so pri meni z razlogom bivši in ni več stikov. Z nekom, ko sva malo šmirala-ja sej se kdaj slišiva, pozdravima...da bi pa res šla skupaj na kako pijačo, etc...to pa ne. Sicer z moje strani bi bilo čisto možno, ampak za njega to ni opcija, on bi raje med rjuhami imel srečanja z mano.

In tisti prijatelji-ni bilo kake romantike med nami in funkcionira BP.

Enim prijateljstvo funkcionira (tudi, če sta bivša partnerja), drugim pa pač ne. Ne moremo posploševati.

V eni izmed mojih družb, s katero se redno dobivam, je tudi en moški. Zelo dobro se razumemo in močno dvomim, da ima kdo kakšna pričakovanja.

Jaz imam prijatelja že od rojstva , je sicer edini moj moški prijatelj v tem smislu, ampak nanj gledam bolj kot na brata, in tudi njegovi občutki so podobni. Nikoli si nisva bila všeč na ta način, čeprav je on vizualno izjemno privlačen moški, pa tudi jaz nisem ravno za v smeti.

Pač nikoli ni bilo kemije, pa sva bila velikokrat v situacijah ko bi se lahko zgodilo marsikaj...no pa se ni. Jaz zato v žensko-moško prijateljstvo verjamem.

Tudi moj partner (ki je sicer ljubosumen na moške, ki (so)mi izkazujejo/izkazovali pozornost) ni nikoli izrazil pomislekov glede njega. On sicer prijateljic nima (če izvzamem punce, ki so pač v družbi), in če bi se mi kar naenkrat pojavil z eno frajlo, da je zdaj pa to njegova BFF, bi pa malo čukasto gledala priznam

Če si na FRI-ju, pa res ne moreš pričakovati, da te bodo fantje pustili pri miru. Osnovna šola- tega sploh ne bom komentirala, tako imenovani "parčki" so čisto brezveze in mislim, da ne moreš gledat s tega vidika, da ker se v osnovni šoli zadeva ni obnesla, se nikoli ne bo.

Spoznavanje prijateljev tvojega partnerja je recimo način, kako spoznaš nekoga drugega spola na način brez skritih namenov. A tvoj fant nima nobenih prijateljev ali ti jih enostavno ne predstavi? Drugo je, če pač ne postanete posebej dobri prijatelji, ampak ni vedno res, da fantje spoznavajo punce izključno zato, ker si želijo nekaj več. Jaz sem pred leti preko prijatelja spoznala nekoga (ki je bil zelo tesen prijatelj mojega), s katerim sva potem hodila kakšno leto in pol, vendar sva s prvotnim prijateljem po koncu zveze še vedno ostala na istem, popolnoma nič se ni spremenilo. Pa ima on čisto simpatično punco, ki nič ne komplicira, če greva na pijačo, ker se enostavno gre za zaupanje.

Ene resnično nimate sreče z ljudmi, ki jih spoznavate, kaj naj rečem.

EDIT: typo

Hm? Saj niso vse ženske, ki so sposobne prijateljstva z moškimi, neprivlačne. Ne vem, od kod ti ta ideja. Take izjave so žaljive do žensk, ki imajo moške prijatelje, in do moških, ker impliciraš, da je edini pogoj za zvezo ali seks dober videz. Po mojih izkušnjah ni niti približno tako.

Prijateljstvo ni zgolj nekaj manj od ljubezni ali alternativa ljubezni (tu se navezujem na izjave tipa "ostati le prijatelja" in podobno). Včasih je kakšna (privlačna) oseba (v najboljšem scenariju) lahko krasen/-na prijatelj/-ica, ampak kot partner/-ka se ne bi obnesla. In le zakaj bi izgubili prijateljstvo, zgolj ker si mislimo, da nas bo itak želel/-a v romantičnem ali seksualnem smislu.

In še moj osebni pogled. Imela sem nekaj neprijetnih izkušenj, ko sem mislila, da imam krasno prijateljstvo s fanti, potem se je izkazalo, da oni želijo nekaj več. Bilo je tudi nekaj takih, kjer so se stvari same od sebe razvile v nekaj več in kmalu povsem končale. Žal. Ampak še vedno imam nekaj moških prijateljev, s katerimi se zelo rada družim. Všeč so mi kot osebe (ne glede na spol) in najbrž tudi jaz njim. Ali pa mislijo, da sem popolnoma neprivlačna.

Prav ne morem verjeti, kako nekatere ne verjamete v prijateljstvo med spoloma in mislim da marsikaj zamujate. Imam več moških kolegov kot kolegic (tudi zaradi faksa, kjer so skoraj sami tipi) in moram reči, da mi je v njihovi družbi prav prijetno. Ko sem tečna/živčna/žalostna me njihove fore in šale prav nasmejijo in sem takoj dobre volje. Zraven tega imam srečo, da se gibljem v takšni družbi kjer ni obrekovanja in ostalih bednih razvad. Imam fanta, ki ga to ne moti, tako da velikokrat gremo skupaj ven in sem v družbi edina punca. Do zdaj mi še nihče ni namigoval na kaj več, ker sem preprosto takšna oseba da imam trdo začrtane meje in jim očitno to nekako sporočam (ali pa sem neverjetno neprivlačna ). 

Hm, punce kako ste me ve narobe razumele..
Ali vi mislite, da se jaz nikoli nisem druzila z moskim spolom. In priznavam, da se sama v moski druzbi pocutim veliko bolje, kot v zenski, ker se mi zdi enostavno manj kompliciranja In res imajo, ko si cisto potrt boljso podporo. Ker SAMA OSEBNO MENIM, da imajo sicer zenske veliko vec "for", veliko bolj so zamerljive in poleg vsega ti enostavno zelo tezko povejo v obraz, kar pri moskem spolu enostavno ni problem..Iskreno povejo in veliko lazje se da z njimi pogovoriti.Moram pa dodati, da tudi nikoli pri moskem spolu nisem 100%, da ce bi bila kaksna sansa, da ne bi nic naredili(o samskih moskih govorim).

In ne ne trdim, da je edini pogoj v zvezi fizicna privlacnost. Govorim pa, da ce ne nazacetku, da se pac cez cas razvije fizicna privlacnost. Ampak je slej ko prej tam! Itak je pa v zvezi Najbolj! pomemben karakter in ujemanje le teh  oziroma dopolnjevanje.

In nobenga ne obsojam in ne napadam! Super, ce se vam izide, ampak moje izkusnje (zal) govorijo drugace. Lahko si znanec, lahko si dober prijatelj v druzbi, enostavno pa ne mores biti najboljsi prijatelj, ker slej ko prej se razvije nekaj(razen v zelo redkih primerih)

Tako, da z moje strani je trenutno pogled taksen. Res pa da sem se mlada (20 let, kmalu 21) in da se moji pogledi lahko se spremenijo

Pa KrvavaMeri, kje sem napisala tole:  "Saj niso vse ženske, ki so sposobne prijateljstva z moškimi, neprivlačne"??????

Se POVDARILA, sem da zenske iz moje strani so popolnoma sposobne bliznjega prijateljstva, moski so tisti, ki jim kmalu kaj prevec priraste k srcu..In rekla, sem da si moski prvotno prijateljujeo z zenskami, ki so jim privlacne oziroma zelo majhen procent jih je, ki prijateljuje z zenskami, ki jim niso niti pikico privlacne.Joj kaj nekatere tako hitro spreminjate besede!

mislim, da so se pojmi v tej temi pomešali oz. da je toliko različnih pogledov in občutkov zaradi tega, ker vsak govori o nečem drugem. in vsak se seveda opredeli na podalgi lastnih izkušenj, občutkov in pričakovanj (odnose namreč gradimo različno, od odnosov pričakujemo različno in v njih tudi različno funkcioniramo, pa naj bodo poslovni, službenik družinski, prijateljski, partnerski ...)

za povsem drugačne odnose gre, če se govori o moških kolegih, znancih, o prijateljih, ki so del skupne družbe itd. ali pa če se govori o moškem prijatelju, s katerim se družiš tudi mimo družbe in morebitnega resnega partnerja.

za slednji primer sicer verjamem, da je možen, nekatere ste celo napisale, da ste že imele tako izkušnjo (če se ne motim suzek), a vendar se mi zdi, da je redkejša, kot se zdi na prvi pogled.

dobila sem občutek, da vas večina govori o prvem primeru.

vprašanje pa je tudi, koliko takšnih prijateljstev iz drugega primera se obdrži, ko se življenjske okoliščine spreminjajo - se eden ali oba poročita, ustvarita družine, spremenita življenjske prioritete itd. in ne rečem, da mora prijateljstvo trajati za večno, da je le to znak, da je oz. je bilo pravo, ampak, da ravno ne izpuhti, ko si eden najde resnega partnerja ali pa se poroči itd.

Predvsem pri tem bi se zelo strinjala in to jaz tudi nenehno povdarjam!

Glej citat.

Tole je bil citat: "In ja, zato ne verjamem v prijateljstvo, ker moskih enostavno popolnoma neprivlacne zenske ne zanimajo."

In to ne pomeni, da ce so zenske zmozne prijateljstva, da so neprivlacne, AMPAK da so zenske, ki prijateljujejo z moskim spolom, mu verjetno tako ali drugace fizicno privlacne. Sicer pa ze nenehno ponavljam in ponavljam, da so zenske same v mojem pogledu zmozne prijateljevati, moski so bolj tisti pri katerih po mojem nastane problem.