Objavljeno: 7. nov 2006 14:28
Ojla !
Sama sem poročena že kar ....let, pa sem bila v začetku zakona kar precej ljubosumna, tudi se je zgodilo, da sem v temi ob oknu čakala moža da pride domov in se hitro odtihotapila spat, preden je prišel v stanovanje. Z leti me je naučil oz. pripravil do tega, da je ljubosumnost izginila neznano kam , to pa vse na podlagi medsebojnega zaupanja . Le-to je v prvi vrsti potrebno, da ni ljubosumja . Imam pa celo dve prijateljici, eno poročeno toliko let kot sem sama, in se v njihovi hiši še danes valja veliko ljubosumja, z obeh strani . Ona ne dovoli možu niti pogledati kako revijo ki kaže kaj več ....da ne govorimo o pornografiji, ki je tam strogo prepovedana . On ne dovoli ženi , da se s kom preveč lepo pogovarja, jo že skoraj obtožuje da sta se dol dala . Z njo sem se že sama skušala pogovoriti o tej zadevi, pa mi je odgovorila, če je on ljubosumen, bom pa še jaz . Nočeta se o tem niti kaj dosti pogovarjati niti kaj spremeniti . Druga prijateljica ni poročena, živi z fantom 3 leta . On jo ima vedno pod nadzorom , mora vedeti kje je, kaj počne, kdaj pride, kam gre ipd. Tudi on nima nobene podlage za ljubosumnost razen to, da je prijateljica zelo komunikativna in je rada z ljudmi, v družbi, in to njega zelo moto, sam je namreč nekomunikativen in bolj samotarski.
Se je zgodilo, da si je kupil nov mobilnik z novo cifro in ji je pošiljal sms z povabili na zmenke in podobno, samo da bi videl, ali bo odgovorila na sms in ali mu bo povedala, da ji nekdo pač pošilja nesmiselna sporočila . Seveda mu je povedala takoj, no in potem ji je rekel, da je to on storil. Joj, lahko bi na dolgo pisala na to temo, pa je zaenkrat dovolj. Skratka v zvezi , kjer je doma ljubosumje , ni lahko živeti , sploh če ni volje, da se ta BOLEZEN odpravi oz. vsaj omili .
mamy
**Nikoli ti niso dane sanje, ne da bi ti bila dana tudi moč, da jih uresničiš!**
**Nikoli ti niso dane sanje, ne da bi ti bila dana tudi moč, da jih uresničiš!**
0
0
in marsikam drugam je tud hodil. Jaz pa sem bila doma in čakala, da bova šla midva ven ker nikol nisem šla z drugimi ljudmi vn. Bogve kaj je pa on počel in tud nočem vedet, ker me samo zaboli ko se spomnem. Spomnim se da sem bila jaz vedno tista ki sem mu vse povedala kje sem bla in s kom on mi je pa ne dolgo tega nazaj odkar sva se razšla zabrusil, da zakaj bi mi on moral vse povedat kje je. To je me prizadelo in zelo užalilo, ker jaz ne bi smela it nikamor on pa lahko. Nazadnje sem celo zvedla, da sta z enim tipom spet najboljša kolega. Sploh nevem od kdaj je to in me je zelo presenetlo , ni mi povedal nič o tem. Govoril je da ne bosta nikoli več takšna kolega in da je spremenil mnenje o njem ker ve vse kakšen je in kaj počne s puncami zdaj pa kar naenkrat to.
Tud toliko ni bil fer da bi mi povedal da je šel z njim v Ljubljano, ker sem imela name tisti dan z njim preživet. Zdaj tak več ni pomembno ni blo pošteno od njega kar mi je počel. 
ampak, sej gre. Malček več kregarije je. Pa več lepih trenutkov ko se pobotaš 
sej se potem probam čist distancirat in si rečem, da tko kot mi je usojeno, tko bo, ampak me vedno grize nekje globoko v meni. Jaz vem, da je to zaradi nezaupanja vase, tko da moram delat na tem. Potem bo sigurno boljš
