Ljubljenčki in novorojenček

Še en dokaz, da se imajo nekateri ljudje čas ukvarjati z vsemi mogočimi kvazi problemi.

Kake super punce ste tukaj gor! Se strinjam čisto v vsem z vami.
Drugače pa (verjetno sem to že enkrat napisala) moja boga mama vzgojiteljica vsak dan pride totalno poklapana iz vrtca, ker ima opravka s 1001 odtrgano zahtevo staršev, ki vsaki dan zahtevajo vedno bolj bolane stvari, da ne govorim o tem, koliko staršev se odloči za tožbo vrtca ker se je njihov otrok zravsal z nekom drugim, in pri temu dobil eno bogo praskico...

Jaz se trinjam s čisto vsemi. Jaz celo mislim, da je za otroka nujno (ali vsaj veliko bolje), da med odraščanjem sobiva z živaljo, ker se tako nauči sočutja do živali in (po mojem) je posledično tudi boljši človek, ko odraste.

Tisto, da so živali kaj bolj umazane od nas, pa je seveda velika neumnost in zmotno prepričanje neukih. Zadnjič sem gledala nek dokumentarec, v katerem sem izvedela, da je dokazano neskončno več človeku škodljivih mikroorganizmov na vsaki kljuki od vrat in celo tipki na tipkovnici od računalnika, kot na eni (redno negovani) domači živali (psu ali mački). Po mojem so otroku s tega vidika neprimerljivo bolj "nevarni" drugi otroci v vrtcu (pa noben staršem ne očita, da so neodgovorni, ker otroka puščajo v vrtcu) in drugi ljudje.

In tudi jaz spim s svojo muco, oz. kar z mucama, ker imam dve. Meni se nič ne zdi bolj naravnega od tega in ljudje in njihove živali so skupaj spali že v pamtiveku. Saj smo tudi mi živali, dijo bono. Pa še grejejo me.

Sicer imam blažjo obliko fobije pred mikrobi in s sabo stalno nosim nek gel za razkužilo rok in se pol s tistim mažem vsakič, ko se dotaknem kljuke ali grem na javni WC:) In včasih, ko moram komu dati roko, me mika, da bi se temu izognila, kot Monk. Ampak muce čoham in stiskam in ljubčkam in se prav ničesar ne bojim, ker preprosto vem, da so čistejše od ljudi. In ja, včasih se zalotim, da govorim z njimi, kot z otročki, pa še z otročki ne govorim, kot z otročki.

S temle odstavkom se pa
lahko popolnoma poistovetim, no, edino razkužila ŠE ne nosim s sabo,
drugače sem pa ista. Jaz vse v javnih WCjih prijemam z papirčkom.

Drugače pa je vpliv živali v zgodnjem otroštvu na otroka kvečjemu
pozitiven. Od tega, da se otrok nauči ravnanja z živaljo, da postane
bolj odgovoren, da dobi občutek za druga živa bitja, s tem tudi za
sočloveka, da se nauči skrbeti za živo bitje, in še in še prednosti je,
ki so bile tudi znanstveno dokazane. Glede higiene, se pa tudi ni za
bati, je povsod okoli več bacilov, ki jih otrok s predmeti lahko
prenese v usta, kot pa na psu. Ljudje bodo pa itak vedno govorili vse
sorte oslarij.

sem jih ravno danes slišala od sosede, da naj naš maček ne hodi več okoli njihove hiše (kar je prej ni motilo) in sicer zaradi njenega 3-letnega vnuka. nimam nič proti temu, da naj se muc bolj doma drži (tam ga ni noben preganjal, še kakšen priboljšek so mu dali, in se je navadil), vendar ne vem, kaj naj bi malemu naredil in zakaj je to sosedo ravno danes pičilo...

Naslednjič reci sosedi, da je res bolje, da se tvoj maček več ne zadržuje v njihovi bližini, ker se lahko še česa naleze (debilnosti).