sama se kot študentka spoh nisem ličila (ali pa le za nočni izhode),
ker takrat še nisem padla v svet kozmetike in mi ni manjkalo prav nič.
sedaj pa uporabljam pač kvalitetne izdelke, ki največkrat (ne pa vedno)
stanejo več. sicer pa smo o tem enkrat že debatirale...
sama ne želim biti sužnja česarkoli. torej, ne želim tesnobe, če nimam na sebi kančka ličila in bi šla po mestu gor in dol.
mene je zmotila le možnost, da najpogosteje želimo vse zabrisati: bedo,
revščino, pogladiti vse gube, skriti celulit, odstraniti
invalide...skratka poskriti vse kar ni normalno -drugačno. zavzemamo
se za živali, zakaj ne bi sprejemali takšnih, ki svoje kože ne obarvajo
(ker jim pač ni potrebno zaradi službe, itd). ali bi si moral mlad
moški, ki ima brazgotine ali druge nepravilosti tudi zakriti?
zakaj smo nestrpni takrat, ko mislimo, da nestrpnost ni potrebna?