Objavljeno: 29. feb 2008 0:58
vir
Dobrodošli v svet industrijske pridelave hrane in visokotehnološkega kmetovanja! Ta film vas bo brez komentarja, v ritmu tekočih trakov in delovanja gromozanske mašinerije, popeljal v svet evropske prehrambene industrije. To so surrealistične pokrajine velikanskih prostorov in
bizarnih zvočnih kulis – hladna, industrijska okolja, kjer ni veliko prostora za individualizem. Ljudje, živali, poljski pridelki in stroji vsi igrajo podporne vloge v logistiki sistema, ki nam zagotavlja današnji življenjski standard. Naš vsakdanji kruh je širokozaslonska upodobitev požrtije, v kateri smo vsi udeleženi – a ki je ni vedno lahko prebaviti. Izčiščen, natančen in prvovrstno izdelan film, ki pusti občinstvu, da si samo izoblikuje mnenje o prikazanem.
"Po ogledu tega filma boste dojeli, kakšno neprecenljivo vrednost ima vsak sadež in vsako živilo, ki ga pridelate sami, ali ga dobite iz rok tistih, ki še ljubijo zemljo, rastline in živali.“ Skupaj za zdravje človeka in narave
„Izjemno! Provokativno! Čudaško ljubko in pogosto prav grozljivo… ta film si zasluži, da najde svoje občinstvo lačnih cinefilov.“ Premiere
„Kot režiserja in snemalca lahko Geyrhalterja primerjamo z mojstrom suspenza Hitchcockom. To je čisti cineast in znanstvenik filmskega giba. (…) Ob hladnih podobah Geyrhalterjevega novega filma, se lahko v gledalcu porodi občutek, da se je Odiseja 2001 Stanleya Kubricka nekje v resničnem svetu že zgodila… Klavnica se spremeni v tekoči trak, ki se spremeni v operacijsko dvorano, ta pa nato v vesoljsko postajo.“ Der Standard
„Kolikor je prepričljiv, je film tudi drzen: (…) brez intervjujev, brez komentarjev, brez glasbe.“ Kolik Film
„Najpomembnejša premiera v Avstriji… Geyrhalterjev film je ritmično in vizualno silovito sosledje pejsažev iz prehrambene industrije, ki ne potrebuje nobenega komentarja.“ Die Presse
„Včasih film izgleda skoraj kot znanstvena fantastika. Naš vsakdanji kruh Nikolausa Geyrhalterja je mogočen prikaz naše prehrambene industrije.“ Die Presse
Delam filme, ki bi jih rad sam videl. Posebej me zanimajo predeli in kraji, ki jih ljudje ponavadi ne vidimo… in prehrambena industrija je del prav takega zaprtega sistema, o katerem imajo ljudje zelo nejasne predstave. Podobe iz reklam, kjer se pinji maslo in na ljubkih kmetijicah vidimo celo vrsto živali, nimajo nič skupnega s prostori, od koder dejansko prihaja hrana. Na nek način smo odtujeni od proizvodnje hrane in do dela, ki ga ta proizvodnja vključuje, in čas je že, da presekamo s to odtujenostjo. (...) Za ta film ni pomembno ali se tovarna, ki proizvaja piščančke, nahaja v Avstriji, Španiji ali na Poljskem in pa kakšno je število prašičev, ki gre vsako leto skozi velikansko klavnico, ki jo vidimo v filmu. S takšnimi podatki se lahko ukvarjajo novinarji in na televiziji, ne sodijo pa v celovečerni film. Mislim, da film, ki gledalca pita z informacijami, stanje prikaže na preveč enostaven način. Šokantne informacije morda ganejo in razburijo za trenutek, toda prelahko jih je postaviti v širši kontekst in tako upravičiti. Tako je efekt enak kot pri vseh ostalih senzacionalnih novicah, s katerimi se nas bombardira vsak dan, ker je to pač nekaj kar prodaja časopise – naše dojemanje sveta otopi…… obravnavane firme so ponosne na kar delajo, na svoje inovacije, delovne procese in varnost svojih proizvodov in so z veseljem sodelovale pri snemanju tega filma.
Nikolaus Geyrhalter, režiser
2005, 35mm, barvni, 92'
režija Nikolaus Geyrhalter
scenarij Nikolaus Geyrhalter, Wolfgang Widerhofer
fotografija Nikolaus Geyrhalter
montaža Wolfgang Widerhofer
zvok Stefan Holzer, Andreas Hamza, Hjalti Bager-Jonathansson, Ludwig Löckinger, Heimo Korak, Nicole Scherg
Na sporedu danes, 29.2.2008 ob 18.10 in 20.10
in nato še:
sobota, 1.3. ob 18.10 in 20.10
nedelja, 2.3. ob 11.10 in 18.10
ponedeljek, 3.3. ob 18.10 in 20.10
torek, 4.3. ob 20.10 in 22.10
Nekaj delčkov:
klik 1
klik 2
klik 3 ali "kdo bi rad bil piščanček"
klik 4
Dobrodošli v svet industrijske pridelave hrane in visokotehnološkega kmetovanja! Ta film vas bo brez komentarja, v ritmu tekočih trakov in delovanja gromozanske mašinerije, popeljal v svet evropske prehrambene industrije. To so surrealistične pokrajine velikanskih prostorov in
bizarnih zvočnih kulis – hladna, industrijska okolja, kjer ni veliko prostora za individualizem. Ljudje, živali, poljski pridelki in stroji vsi igrajo podporne vloge v logistiki sistema, ki nam zagotavlja današnji življenjski standard. Naš vsakdanji kruh je širokozaslonska upodobitev požrtije, v kateri smo vsi udeleženi – a ki je ni vedno lahko prebaviti. Izčiščen, natančen in prvovrstno izdelan film, ki pusti občinstvu, da si samo izoblikuje mnenje o prikazanem.
"Po ogledu tega filma boste dojeli, kakšno neprecenljivo vrednost ima vsak sadež in vsako živilo, ki ga pridelate sami, ali ga dobite iz rok tistih, ki še ljubijo zemljo, rastline in živali.“ Skupaj za zdravje človeka in narave
„Izjemno! Provokativno! Čudaško ljubko in pogosto prav grozljivo… ta film si zasluži, da najde svoje občinstvo lačnih cinefilov.“ Premiere
„Kot režiserja in snemalca lahko Geyrhalterja primerjamo z mojstrom suspenza Hitchcockom. To je čisti cineast in znanstvenik filmskega giba. (…) Ob hladnih podobah Geyrhalterjevega novega filma, se lahko v gledalcu porodi občutek, da se je Odiseja 2001 Stanleya Kubricka nekje v resničnem svetu že zgodila… Klavnica se spremeni v tekoči trak, ki se spremeni v operacijsko dvorano, ta pa nato v vesoljsko postajo.“ Der Standard
„Kolikor je prepričljiv, je film tudi drzen: (…) brez intervjujev, brez komentarjev, brez glasbe.“ Kolik Film
„Najpomembnejša premiera v Avstriji… Geyrhalterjev film je ritmično in vizualno silovito sosledje pejsažev iz prehrambene industrije, ki ne potrebuje nobenega komentarja.“ Die Presse
„Včasih film izgleda skoraj kot znanstvena fantastika. Naš vsakdanji kruh Nikolausa Geyrhalterja je mogočen prikaz naše prehrambene industrije.“ Die Presse
Delam filme, ki bi jih rad sam videl. Posebej me zanimajo predeli in kraji, ki jih ljudje ponavadi ne vidimo… in prehrambena industrija je del prav takega zaprtega sistema, o katerem imajo ljudje zelo nejasne predstave. Podobe iz reklam, kjer se pinji maslo in na ljubkih kmetijicah vidimo celo vrsto živali, nimajo nič skupnega s prostori, od koder dejansko prihaja hrana. Na nek način smo odtujeni od proizvodnje hrane in do dela, ki ga ta proizvodnja vključuje, in čas je že, da presekamo s to odtujenostjo. (...) Za ta film ni pomembno ali se tovarna, ki proizvaja piščančke, nahaja v Avstriji, Španiji ali na Poljskem in pa kakšno je število prašičev, ki gre vsako leto skozi velikansko klavnico, ki jo vidimo v filmu. S takšnimi podatki se lahko ukvarjajo novinarji in na televiziji, ne sodijo pa v celovečerni film. Mislim, da film, ki gledalca pita z informacijami, stanje prikaže na preveč enostaven način. Šokantne informacije morda ganejo in razburijo za trenutek, toda prelahko jih je postaviti v širši kontekst in tako upravičiti. Tako je efekt enak kot pri vseh ostalih senzacionalnih novicah, s katerimi se nas bombardira vsak dan, ker je to pač nekaj kar prodaja časopise – naše dojemanje sveta otopi…… obravnavane firme so ponosne na kar delajo, na svoje inovacije, delovne procese in varnost svojih proizvodov in so z veseljem sodelovale pri snemanju tega filma.
Nikolaus Geyrhalter, režiser
2005, 35mm, barvni, 92'
režija Nikolaus Geyrhalter
scenarij Nikolaus Geyrhalter, Wolfgang Widerhofer
fotografija Nikolaus Geyrhalter
montaža Wolfgang Widerhofer
zvok Stefan Holzer, Andreas Hamza, Hjalti Bager-Jonathansson, Ludwig Löckinger, Heimo Korak, Nicole Scherg
Na sporedu danes, 29.2.2008 ob 18.10 in 20.10
in nato še:
sobota, 1.3. ob 18.10 in 20.10
nedelja, 2.3. ob 11.10 in 18.10
ponedeljek, 3.3. ob 18.10 in 20.10
torek, 4.3. ob 20.10 in 22.10
Nekaj delčkov:
klik 1
klik 2
klik 3 ali "kdo bi rad bil piščanček"
klik 4
0
0
), še ne pomeni, da se ne dogaja in za moje pojme je edino prav, da se ve, kakšne so razmere. 
boge živalice, po tem me mine, da bi jedla kar koli mesnega... 
