No, pa naj še jaz povem... Moja življenjska želja je bila nekaj, kar je stalo 3.300 evrov. Ker sama tega denarja nisem imela, mi ga je podaril oče. Ko sem si željo izpolnila (recimo, da ni pomembno za kaj je šlo), me je oseba, kateri sem plačala, vprašala, če je očetu všeč, kar je plačal. Čeprav je oče vedel za kaj bom denar porabila, mi nikoli ni rekel, naj mu to tudi pokažem. Ko sem ga enkrat vprašala, kako to, da si ni nikoli želel pogledati kam je šel njegov denar, je samo odgovoril: "Če je za tvojo srečo potrebnih samo 3.300 evrov, sem še dobro skoz prišel. živim za svoje otroke in sem vesel, da sem te zmožen osrečiti." Svoje starše imam najraje na svetu in jim najbrž nikoli ne bom mogla materialno povrniti vsega, kar so zame storili. Ampak jim tudi dolžna ne bom ostala. Vračam jim vsakodnevno, samo drugače.
Hočem samo povedati, da si vsak kupi tisto, kar ga osrečuje. Ne glede na to, ali gre za kozmetiko,obleke,nakit,...lahko gre za karkoli. Znesek, ki si ga pripravljen za določeno stvar odšteti, je samo pokazatelj, koliko te ta stvar osrečuje. Vemo pa, da je sreča neprecenljiva, zato za dosego le-te, ne moreš postaviti cene....