Na žalost me tukaj nihče ne pozna prej z dolgimi in sedaj s kratkimi lasmi ter zato pač težko dokažem, da enim dolgi lasje sploh ne pristajajo, in ena izmed teh punc sem zagotovo jaz.
Kot sem že večkrat povedala: imela sem dolge lase, ki sem jih v nekem obdobju strigla čedalje na krajše. Če kdo verjame ali ne, takrat so me ljudje okoli sebe sploh opazili. V obdobju dolgih las je bilo zelo malo komplimentov, češ, kako dobro zgledam, da sem lepa ... In vsak, ki me nekaj časa ni videl ter me je še poznal z dolgimi, je prvo pohvalil(a), kako sem se spremenila in kako hudo mi pristaja nova frizura in da sem čisto drugačna, predvsem pa lepša. Z dolgimi lasmi pa nikoli nisem bila zadovoljna, saj so tanki in se hitro mastijo, ter so bili drugi dan po pranju že spet živa nedoločljiva dolgočasna katastrofa. In kaj naj počnem s takšnimi dolgimi lasmi? Zapravljam še več časa za urejanje v kopalnici in popolnoma nič drugega. Ne, hvala.
Našla sem optimalno kratko frizuro zase, v kateri se počutim zares dobro, kar potencira le še to, da se tudi uredim bolj, naličim in oblečem in pometem s trepalnicami z dolgolaso konkurenco
Sedaj imam zares kratek paž do ušes, ki mi ne povzroča nobenih težav. Zrel za striženje jutri sicer
Tukaj pa ni nobenega vzpodbujanja h kratkim lasem. K večjemu le pometanje s predsodki o ženstvenosti s koleracijo dolžine las.
. Hvala, da si delila svojo zgodbo.
Še dobro, da me je sveta tečnoba in strašna potreba po spremembi držala vse do danes 
. O nefotogeničnosti pa niti sledu 
.
