Tanja je napisal/aJe pa pravzaprav žalostno, da se zaradi verjetnega obsojanja nobena ne upa (javno) napisati svojih izkušenj, občutkov pred in po posegu.

Talita je napisal/aJaz pa mislim, da je v večini primerov problem čisto
drugje, kot v sami 'napaki'. Morda gre za 'globinsko' pomanjkanje
samozavesti/ nečimrnost/ perfekcionizem... Te stvari je treba najprej
urediti znotraj sebe. Zelo težko verjamem, da če je bil nekdo celo
življenje tako nesrečen zaradi svojega manj lepega nosu (predvidevam,
da tukaj ne govorimo o prav groznih primerih, za katerimi se glave
obračajo), da bo pa po posegu dolgoročno 'ozdravljen'. Ker gre za
zrelost pravzaprav. Saj prioritete odraslega, zrelega človek morajo (bi
morale) biti drugje kot v tako hudi težnji po popolnosti (ki vodi do
odločitve za operacijo na sicer zdravem telesu). Če ne, nekaj ne štima
(že res, da mediji vplivajo na nas z ustvarjanjem kompleksov, vendar se
zrelega človeka to po mojem mnenju ne bi smelo toliko
dotakniti.
Evo, to je to.

Pozabljate, da živimo v dobi perfekcionizma, (pretiranega) občudovanja in poveličevanja mladosti, brezhibnosti, v dobi, kjer je videz marsikje pogoj za marsikaj. Ali se prilagodiš, da lahko konkuriraš mlajšim, lepšim, ali odletiš. Ne pravim, da moramo zdaj vse leteti na botox, lifting ipd.

, ampak govorim o splošnem trendu zadnjih nekaj let.
Kakorkoli - sicer se zelo držim 'pravila'
never say never, ampak tu bom pa rekla, da ne bom
nikoli obsojala nikogar, ki si je dal kakšno motečo malenkost popraviti.
Malina je napisal/aoh, jaz imam
ogromen nos in mi je prav super

vem, da pristaja mojemu obrazu in karakterju

.
Hm, meni se ne zdi ravno
ogromen, le malo večji

, vsekakor pa ti manjši ne bi pasal.

Američani so pa itak razred zase ...

(par pretiranih oz. imho psiho primerkov - dohtarjem, ki so jim delali, pa takoj licenco vzet, če ne celo v zapor. Neetični packi
)