Ko prijateljici ne moreš iskreno povedati svojih ob

To ni prava prijateljica. Takšna, ki si ji dober le, ko te rabi in gleda samo na svojo rit.

 

Sicer pa, sem tudi jaz že kar nekaj let nazaj ugotovila, da nimam prave prijateljice. Pravijo, da v krizi spoznaš, kdo je tvoj prijatelj. No in jaz sem res takrat to spoznala. Ker človek, ki nima v treh mesecih niti 1 ure časa za kavo, ipd., kateremuje takrat edina obveznost, da kdaj doma kaj naredi in fant, a časa ni nikoli, ni pravi prijatelj.

 

Jaz sem bila takrat zelo razočarana, še danes sem mogoče kdaj, sem povedala, da ni nikoli časa zase, a sem ugotovila, da nima smisla govorit, ker eni so pač egoisti.

 

Nisem se skregala, se še slišiva in kdaj vidiva (itak bolj redko, ker nima nikoli časa, pa čeprav imam jaz veliko več obveznosti kot ona, jaz že hodim v službo, ona še ne), ampak sem se pa počasi in potihem oddaljila od nje. O svojih bolj zasebnih stvareh ji pravzaprav sploh več ne govorim, še manj o svojih problemih.

Ali ji probaš povedat kaj misliš. Če si se trudila za prijateljstvo, pa vidiš, da nima smisla, pa se pač počasi oddaljiš.

 

Ker škoda vlagat energijo in živce v ljudi, ki tega ne cenijo in mislijo le na svojo rit. Raje jo vlagaj tja, kamor se splača.

Otročje in egoistično. Sicer je ne poznam in težko sodim, ampak nekak mi paše v skupino ljudi, ki jim pravim pijavke - to so ljudje, ki dobesedno pijejo energijo. In od takih zbeži stran kolikor te nesejo noge. A ni namen prijateljstva neka nit, ki te povezuje, ti daje dobro, v dobrem in v slabem. Ti daje to, da si lahko ti ti in ne potrebuješ maske? In lahko poveš, kaj misliš, čutiš, želiš, kaj te moti ... Mogoče živim v iluzijah .

 

Bodi iskrena. Če te ne bo želela razumeti se ne obremenjuj - to je njen problem.

Punce, zelo lepo ste napisale, se počutim veliko bolje sedaj, ko vidim, da me podpirate. Sedaj vidim, da nisem edina, ki sem dobila občutek, da je najino prijateljstvo na slabi točki. Prav imate, res mi pije energijo vse skupaj in tudi to je res, da je veliko ljudi, ki jih še vedno lahko spoznam in se spoprijateljim z njimi. Kot sem že enkrat prej omenila, se pogovorit z njo ne morem, ker potem vso krivdo zvali name in se naredi žrtev moje ignorance. Zadnjič sem jo po mailu spraševala, zakaj ne bi malce pokombinirali med obveznostni, ki jih imava obe, ter obenem omenila, da se preveč hitro užali in me po nedložnem obtoži, pa odgovora sploh nisem dobila, čeprav vem, da bi lahko odgovorila, samo hotela ni, ker sem jo postavila pred dejstvo. 

Ne bom se več ubadala s tem, kar bo pa bo. Hvala vam, da ste se potrudile in mi svetovale!