Kloni - smo pripravljeni?

že velikokrat sem brala o tem ,kako znanstveniki napredujejo v svojem delu , kar se tiče kloniranja. Pa me zanima kaj vi menite o tem .Če jim res uspe -bi se lahko uprli skušnjavi da ne bi npr. imeli popolnega otroka,ki bi imel modre oči, bil visok , imel zelene oči , imel blond lase , otroka brez zdravstvenih težav , ..... Otrok po vaših željah?

Kaj pa da bi naredili klon samega sebe - mene bi verjetno kap zadela da še eno mene vidim hodit po ulici -pa sej no ,back to reality ,kdo pa bi hotel mene klonirat  . Samo glede na to da človeštvo prehiteva samo sebe , da morala izgublja pomen  ,ne dvomim v to da jim nekega dne res uspe. Kaj bo potem ?

Moje mnenje je, da nikoli ne bo mogoče naresti popolnega klona! Prvič zato, ker na osebek ne vplivajo samo genetski dejavniki, ampak tudi okoljski. In drugič zato, ker kljub enormnemu napredku v znanosti vemo še vedno le majhen delež vsega dogajanja v celicah (in mislim, da ni mogoče, da bi kdaj vedeli prav vse) in posledično vseh dejanskih faktorjev, ki vplivajo na izražanje genov. Mogoče se kdaj približamo, ampak popolni klon je zame iluzija.

Kar se tiče vprašanja etičnosti kloniranja človeka sem definitivno proti! Eden od razlogov je zapisan že zgoraj (torej mnogo dejavnikov kljub velikemu napredku znanosti nismo sposobni kontrolirati- za ovco Dolly je npr. znano, da je imela cel kup prirojenih bolezni in je tudi zelo zgodaj poginila). Če pa dopustim možnosti idealnih klonov, pa sem še vedno besno proti uniformiranju človeške vrste-vemo, kdo bi se pomnožil...!

No, kar se tiče terapevtskega kloniranja(torej uporabe zarodkov z namenom pridobitve zarodnih celic za nadomestne organe obolelih) sem drugačnega mnenja, ampak to je že druga zgodba...