Midva sva se spoznala na nekem službenem poslovnem dogodku, ki je trajal dva dneva. Prvič sva se pravzaprav videla že pred nekaj leti, ko sem kot študentka prišla v njegovo firmo po neke podatke in sem ga skoraj vrgla iz postelje. Ampak on pravi, da se me ne spomni.
Čez dan se je okoli njega smukala neka dolgolaska in sem bila prepričana, da je njegova žena. Zato sem ga pričela po malem provocirati, da bi videla, kako je kaj trden in zvest (sem bila packa, a ne?). Zvečer sem predlagala, da bi šli v Caso. Nobenemu se ni dalo, zato mi je obljubil, da pride po mene enkrat drugič in me pelje tja.
V Caso sva res šla in takrat sem izvedela, da je bila tisto njegova sestra. Potem sva šla še parkrat na pijačko, za vikend me je enkrat peljal na morje na gliser in šele kak mesec po tistem je "trdnjava padla".






































Sva se pa full dolgo časa pogovarjala preden sva se v real spoznala. Cel čas me je poslušal, ko sem mu razlagala o mojih bivših fantih in simpatijah itd. Nekega dne sva si pa kar izmenjala cifre in potem mi je parkrat poslal sms sporočilce za lepši dan
tako da praznujeva dvojno radost na ta dan.



zgleda ne bo nič uspeha in tudi do sedaj se ni kaj dobro izkazalo. Ko se v realnosti srečam s kakšno osebo ki jo tam spoznam je pravi polom
Zato sem se vedno bolj za "klasicen" nacin spoznavanja ljudi. Ce ze na ircu kaze na to, da bi bili te dve osebi lahko par, je potem srecanje v resnici lahko zelo obremenjujoce za oba, ker oba kar pricakujeta, da bi morala biti par tudi v resnici.
v bistvu me je slučajno klikno in sva se začela malo pogovarjat..ker pa sva oba končala z bivšimi, pa sma si mela kaj povedat...mesec dni kasneje sva se dobila in še zdaj sva skupaj...zdaj bo počasi 2,5 leti
