Kam naprej?

Ja dragi moji. Najprej sem se tut sama to spraševala. In ker je tut moj dragi to opazu me je začel popoldan po večkrat na dan klicat iz službenega stacionarnega telefona. Je pa to pač žal taka služba. Sej sam prizna, da če bi vedu, da bo to tko, v to sploh ne bi šel. Zdej pa žal zaradi obveznosti, ki mu jih nalaga pogodba, ki mi jo je, takrat sva bila še v ok odnosih, preden jo je podpisal, SAM prinesel za prebrat, ne more kar tako vsega odpikat. Se sicer po eni strani strinjam, da je upravičeno, da se ženska v takem položaju to vpraša, je pa tudi res, da to že meji na posesivnost, to pa priznam. Kar se službe tiče, sicer jaz nimam dvomov, da je res tako naporna in zahtevna. Sej ves čas neki potujejo (ja dvomljivke, vedno ga grem iskat na letališče in tudi vidim s kom pride iz letala ha-ha), pa ves čas delo tudi nosi domov. Vse vikende doma dela. Ravno ta vikend je v petek prinesel tri torbe papirjev domov. To jest vse razumem. Samo ne razumem pa, da si noče ali ne more vzeti niti nekaj trenutkov, da bi se sprostil. Sej sm mu zadnjič rekla, če mu pač paše se ga na pit. Se ga pa lahko vsak vikend skupi nažreva al pa kar kol druzga, sam da mava eno skupno stvar. Eno stvar, ki jo počneva skupaj in v njej uživava in hkrati gradiva najin odnos. Sej se zavedam, da vse ni le stiskanje pa lupčkanje, sej ko bom 70 stara, me s protezo verjetn tko al tko ne bo več hotu lupčkat, sam problem je v tem, da če nimava ene stvari, ki jo lahko počneva skupaj, pol je brez veze, ker se matra tako on, kot tudi jest. Po pravici pa povem, da me zelo skrbi tudi zanj, saj je stres, ki ga doživlja verjetno res zelo velik, to se vidi tudi po vponih in padcih v njegovem razpoloženju. Verjetno, pa ga tudi obremenjuje to, da se mora v tako stresnih časih ukvarjati še s tem, kaj mislim jaz in da se mi posveča. Ne razume pa tega, da jaz ne rabim 3 ure dolgih pogovorov, ki človeka izčrpavajo ali pa dopusta v Grčiji itd. Jest rabim samo tistih nekaj sekund, da me stisne in ob tem jaz že začutim a me ma rad al ne.

LP Upam, da kdo kej razume.

šema, samo nasvet: deuceovo pisanje moraš jemati kot zabaven roman brez uporabne vrednosti. žal je njegova perspektiva med tistimi, ki jo rodi bolečina, ki že močne osebnosti naredi še močnejše in pripravljene za srečno sobivanje z nasprotnim spolom, šibke pa naredi nesrečne kupčke obupa, ki svojo nesrečo radodarno širijo.
Seveda vemo, da varanje oz. potreba po iskanju novih mednožnih sokov ni povezana s spolom osebka, ampak z njegovo oz. njeno samozavestjo in sposobnostjo doživljanja spolne ekstaze. žal ljudi, ki frenetično menjajo partnerje ne žene želja po telesnih užitkih, ker vsakdo, ki je bil kdaj v kakšni zvezi ve, da je seks z ljubljeno osebo neprimerno kvalitetnejši in da se kvaliteta s časom samo povečuje. Bolj je verjetno to, da teh užitkov sploh niso sposobni čutiti, kot je značilno za odvisneže.
Do neke mere je želja in radovednost po odkrivanju novih teles in obrazov normalna. Tudi jaz se ob stiku z neznanim privlačnim moškim sprašujem, kakšen je on pod tistimi kavbojkami, kako se razlikuje od mojega partnerja, kakšen je njegov izraz na obrazu v trenutkih naslade, bi me grizljal po ramenih, kot bivši ali se dolgo ukvarjal z mojimi spodnjimi predeli, kot sedanji.... itd... Včasih pridejo odgovori tudi v sanjah. Dejstvo je, da so sanjarjenja in želje normalen pojav, za zdravo žensko v najboljših letih (in moškega). Z mojim sva vzpostavila odnos, v katerem mu jaz lahko povem tudi svoje sanjarije in skomine po drugih moških in medtem, ko bi mi manj samozavesten moški verjetno hotel vcepiti občutek krivde, mi on mirno razloži, da je to normalno in da bi se čudil, če teh čustev ne bi imela. Seveda velja tudi obratno (se pravi, jaz njega poslušam, čeprav je on zaenkrat manj radoveden, ker ga še drži očaranost nad mojim telesom in umom).
Jaz priznavam obstoj klasično ženskih in klasično moških lastnosti, ki jih je v želji po predalčkanju sveta izluščila naša družba, ampak verjamem, da te lastnosti še zdaleč niso razdeljene enakomerno (moške moškim in ženske ženskim). Znanost se stoletja trudi upravičiti moško varanje z biološkimi dejstvi, ker so znanstveniki večinoma moški in ker je še do nedavnega ženski, ki je kazala zanimanje za znanost (in doživljala klitorisni orgazem, namesto edinega dovoljenega, vaginalnega), grozila terapija s histerektomijo.
Danes je več znanstvenih teorij, ki postavljajo teorijo moškega-lovca na laž in ugotavljajo, da je za nadaljevanje vrste pomembna t.i. spermna vojna, ki sestoji iz tega, da samica, ki si želi zanositev, možnosti zanositve povečuje z izredno promiskuitetnim obnašanjem. Oplodi jo tako čim več samcev, mladiče pa vzgaja z enim, ker je to bolj ugodno za njihovo preživetje. Seveda sta in ena kot druga teorija nepomembni z našega vidika, ker smo individualne osebnosti, na naš spolni in čustveni razvoj pa bolj vplivajo razmere v družini v otroštvu, ne pa naš spol.

Nisem prepričana, ampak mislim, da je mogoče samo poskušal biti ciničen Jaz med mojimi veljam za cinika, ampak deuce me poseka

Po mojem pa gre tukaj za situacijo, kjer pri obeh nastopa trma. Oba se zavedata, da je situacija stresna in v zraku napeto ozračje, nobeden pa noče storiti koraka, da bi to situacijo prekinil. Ves čas je v zraku neko pričakovanje (predvsem tvoje), da bo zdaj naredil to in ono, ves čas ga imaš na očeh, kar seveda situacijo še poslabša. Verjamem, da se ti ob tem počutiš zelo napeto in utesnjeno. Predlagam, da se sprostiš. Pozabi, kakšna je trenutna situacija, živi po svoje. Če ti pravi, da je tako, tako pač je. Pojdi ven na zrak, teč ali pa na aerobiko, zaposli se in ne razmišljaj o tem, ker te to uničuje. In seveda v tvoji glavi ustvarja zgodbice, kar ima on prav.

Ne razumem ravno, kakšna je to služba, ko greš od doma ob 7 in se vrneš ob 11 zvečer . Ali nima vmes časa niti za kosilo? Morda obstaja kakšna možnost, da gresta skupaj na kosilo in da ta vmesni čas preživita skupaj?

In pa še nečesa ne razumem...ko praviš, da ti ne namenja nežnosti...ali mu jih namenjaš ti? Ali se potrudiš in mu ti pokažeš, da ga imaš rada, mu daš  posljub, ko gre z doma in ko pride? Ali on odklanja intimnost? Sprosti se, preseneti ga, ko pride iz službe in mu pričaraj vroči večer. Če je pravi moški, se temu ne bo mogel upreti .

Pa še to: po mojem nima druge

S temle se pa niti malo ne morem strinjat...

Jaz se niti s tem nočem strinjat, saj kdo pa bi se hotel s tem strinjat Je pa življenjsko dejstvo, kot smrt in driska. Vsakega doleti, pa naj se s tem strinja, ali ne. Normalno je, da pri tvoji rosni mladosti tega nočeš vedeti. Pa ne prezri nadaljevanja stavka; v takšni ali drugačni obliki.

V kakšni drugačni obliki? Misliš v mislih ? To prav gotovo. 

deuce, verjetno je samoumevno, da želje po družini pri moškem ali ženski ne uvrščam v kategorijo posledic čustvene labilnosti

Mislim, ds se ne spotikaš, ampak da si samo po svoje monotono ciničen. Btw, preberi starost forumovk, preden jih začneš obkladati s kokošmi (vsaj kakšen manj klišejski izraz bi lahko našel no :))), ker sicer tvegaš, da svojo samoumevno intelektualno premoč, ki je samo posledica tvoje častitljive starosti, dokazuješ nad (starejšimi) otroki. To pa je malo prelahko, a ne?

Hvala za fufljico, vem, da je bilo težko, ker evfemizmi pokvarijo dramatični vtis tvojih spisov.