Zakaj pa bi rada "kakovosten kalcij"?
Na to temo obstaja cela znanost, najprej je treba upoštevati vsebnost
elementarnega kalcija v pripravku (500 mg kalcijevega karbonata pomeni, da je od tega kalcija 200 mg ipd.), da sploh dobimo sliko o dejanski vsebnosti. Nekatera dopolnila tega podatka sploh ne navajajo, kar ni dober znak.
Priporočen vnos je med 1000 in 1300 mg na dan, pri ženskah po menopavzi ca. 200 mg več, običajni multivitaminski pripravki še zdaleč ne vsebujejo dovolj kalcija, ga pa dobimo precej s hrano (mlečni izdelki, vsi, nekateri sojini izdelki so obogateni s kalcijem, vendar se ta slabše absorbira kot iz kravjega mleka, brokoli (manj Ca), konzervirane male ribe s kostmi (te je treba pojesti), nemalo zajtrkovalnih kosmičev, pomarančnih sokov ipd. je obogatenih s Ca, ...).
Kalcija je lahko v krvi tudi preveč, kar je lahko nevarno (zlasti pri sicer bolnih ljudeh), več kot 2500 mg na dan je odločno preveč.
Kakovost ni odvisna od cene.
Absorbira se ne ves vnešeni kalcij, v tej luči je najboljši
citrat, ker se v kislem okolju tankega črevesa kalcij tako najbolje absorbira (ljudje, ki imajo peptične razjede, refluks ipd., ga utegnejo slabše prenašati, odličen pa je za ljudi, ki imajo težave s
premalo želodčne kisline). Posamezne tablete Ca citrata običajno ne vsebujejo prav veliko kalcija in jih je treba precej pojesti.
Absorpcija je odvisna tudi od vitamina D, estrogena (več kot ga je, boljše se absorbira - tu je hormonsko nadomestno zdravljenje lahko +), hrane, ki jo zaužijemo skupaj s kalcijem (denimo, vlakninsko bogat obrok nekoliko ovira absorpcijo, oksalati (čokolada, čaj, jagodičevje, špinača) podobno, vendar to pri zaužitju vsaj 1200 mg dnevno niti ni velikostno pomembno) ipd. Tiste torej, ki se res dosledno ogibate soncu (visok faktor po vseh izpostavljenih predelih) in ne jemljete kakega multivitaminskega pripravka z D vitaminom, razmislite o dopolnilnem vitaminu D.
Po vsebnosti svinca, ki ga seveda nočemo (vsaj pri otrocih in nosečnicah), sta najboljša (Pb najmanj) citrat in karbonat.
Ugodno je tudi, če taka dopolnila ustrezajo standardom Evropske ali US farmakopeje ipd., ker imamo le tako zagotovilo, da se bo dejansko absorbiral določen delež elementarnega kalcija (pri 500 mg tbl. kalcijevega karbonata je elementarnega kalcija 200 mg, od tega se ga absorbira velika večina, vse seveda ne), da se bo tbl. ustrezno raztopila ipd., ker farmakopeje navajajo točne zahteve (tudi glede topnosti, absorpcije, vsebnosti,...), ki jim zdravila s farmakopejskimi oznakami (denimo, USP za ameriško farmakopejo) morajo ustrezati.
Kalcij iz "naravnih" virov (a la ostrige, dolomit, "bone meal" ipd.) menda ni testiran glede
vsebnosti svinca, ki je lahko visoka, vsebuje lahko tudi živo srebro in arzen. Vem pa, da obstajajo pripravki
CaCO3 iz lupin ostrig, ki ustrezajo Eur. farmakopeji (žal ne vem
tržnega imena in ne vem, če se dobijo pri nas). Pri takih pripravkih iz naravnih virov je potrebna previdnost tudi pri ljudeh z bolj eksotičnimi alergijami, na školjke oz. lupinarje (dvomim, da so varni). Glukonat in laktat
običajno vsebujeta še manj elementarnega kalcija kot citrat in je teh
tablet spet za manjši obrok, da dosegamo priporočene dnevne vnosa.
Koralni kalcij ni nič drugega kot kalcijev karbonat, nekatere (žal le kak odstotek od tržne ponudbe) znamke dejansko vsebujejo ugodno razmerje med Ca in magnezijem, ter določene druge minerale, vsekakor pa ta dopolnila še zdaleč niso zaslužna za tolikšne in tako raznovrstne koristi, zdravstvene, kot jih oglašujejo. Helirani kalcij je le dražji in menda nič boljši (vsaj kaj dosti dokazov v to smer ni, je pa heliran (z aspartamsko kislino ipd.) ali celo pred-heliran z beljakovinami, kar naj bi povečalo absorpcijo do največ 40-50 %).
Nikoli naj ne bi zaužili več kot 500 mg elementarnega kalcija naenkrat (večja možnost za neželene učinke - bolečine v trebuhu, slabost ipd., kaj dosti več naenkrat telo tudi ni sposobno absorbirati).
Če jemljemo kalcijev karbonat zaradi kalcija, ki ga vsebuje (lahko ga jemljemo tudi v druge namene, ki pa tu najbrž niso aktualni (za antacid, fosfatni vezalci ipd.), ga jemljemo med obrokom ali takoj po njem (potrebuje dodatno kislino za absorpcijo, ki se izloča, ko v želodec "vržemo" hrano), ostale oblike lahko kadarkoli.
Pri izbiri je pomembna tudi velikost tablet, če te niso žvečljive ali šumeče, nekatere so namreč precejšnje.
CaCO3 se vam splača kupovati v tujini, kot Tums ipd., ker so v kakem Bootsu tovrstni antacidi sila poceni, dobi se jih tudi v zgledno "maxi" pakiranjih, z raznimi okusi, da so bolj kot bomboni in ne toliko kot "neokusna kreda" (pri nas so antacidi v ta namen dragi, pakirani po 10 ali 20 tbl., jako neokusni). Niso dobri v ta namen vsi antacidi, le tisti, ki vsebujejo samo CaCO3, ne pa tudi aluminija, ker ta ovira absorpcijo Ca. Ljudje z ledvičnimi kamni naj se pred jemanjem dodatkov s kalcijem posvetujejo s svojim nefrologom/urologom/izbranim zdravnikom (dopolnilni Ca se odsvetuje le pri določenih vrstah (sestavi) ledvičnih kamnov, še tu je potrebno le znižati odmerek Ca (hrana ali dopolnila oz. oboje), sicer je pri ledvičnih kamnih vedno zelo priporočljivo, da se jih po odstranitvi da na analizo glede sestave, da se ve za naprej, čemu v hrani se je sploh treba ogibati, da ne nastajajo novi).
Kalcij lahko moti absorpcijo nekaterih zdravil (ščitnični hormoni, kortikosteroidi, železo, nekateri antibiotiki) - to bo navedeno v priloženih navodilih zdravilom (kalcija torej ne jemljite skupaj s takimi zdravili).
Bottom line je, da je jako ugoden (cenovno in kakovostno) vir CaCO3 (neželeni učinki so lahko vetrovi, v tem primeru odmerke razdelimo na manjše). Jemati je treba Ca stalno, če ga prenehamo, tudi učinki izzvenijo.
No, to bi bilo nadrobno skoraj vse na to temo

.