Kako

Samsara,

naj vajina ljubezen traja neomejeno dolgo! Današnjega dne se bosta spominjala celo življenje.

Andy, daj no malo tistega primorskega sonca poslati na celino. Tukaj pa megla in nič drugega.

Zame je pa 13 na žalost slaba številka, ne toliko v resnici, kot je velik strah pred njo. 

Lp

mamy

Ojoj, medeni dnevi so se že končali, samo moram priznati, da nisem natančno spremljala tele teme!  Danes pa sem odprla, in sedaj sem kar ganjena... Joj, hvala vsem, res! Tudi jaz vam želim veliko ljubezni! Zdi se mi, pa vem, da to zelo klišejsko zveni, da je ta najpomembnejša, ne samo v odnosu do partnerja, ampak nasploh, do življenja, do ljudi okoli sebe, do narave, do živali...

Kako je bilo na poroki? Trinajstega je bilo res prelepo vreme, sonce in kar toplo, vsi smo bili dobro razpoloženi, sproščeni, vse je šlo lepo... Tanja mi je poslala prej še ideje za make-up, ki je celo zelo dobro uspel...   Nimam še veliko prakse, namreč.

To je lahko res prekrasen dan in priporočam poroko!  Samo moraš si jo res narediti tako, kot želiš sam, in ne poslušati raznih mam, pa tet, pa tašč...

Samsara,

največja napaka je poslušati tiste tete, tašče, babice...

Poroka je stvar ženina in neveste, pa pika.

Včeraj sva midva praznovala 19. obletnico poroke. In česa se razveseliva še danes?: tega, da sva imela poroko takšno, kot sva si jo sama želela, čeprav so "eni" malo nos vihali...

Upam, Samsara, da bosta v ljubezni in sožitju nadaljevala tisto, kar sta začela. Velikooooo sreče!

LP mamy

Točno to, mamy... ker konec koncev, če sta nevesta in ženin vesela in zadovoljna, so tudi vsi ostali...

Še enkrat hvala vsem... res ste zlate...

Ja, pri mojih letih bi človek že naj znal takšne stvari...  Ampak nimam veliko prakse, sem pa veliko vadila. Saj bi se še odločila za koga, da me naliči, pa tukaj pri nas ne poznam niti ene osebe, ki bi ji zaupala, da me bo lepo... Raje imam manj, kot pa da bi se pogledala v ogledalo in vame bi pogledal nek fantom... Sem videla veliko takih poročnih slik  ...

Iree, jaz pa sem videla take s pretemnim pudrom, in to se mi zdi grozno...  Verjetno zato, ker imam zelo svetlo kožo, in sem kot najstnica velikokrat delala to napako...

Tista s šopkom pa je dobra... Kakšno "ujemanje"!!

Midva imava vezo na daljavo, ki pa traja že več kot 2 leti .

Čas ko se ne vidiva, si krajšava z khmm, khmm sms sporočilci.. klicati ga ne morem več, ker je doma vse zablokirano...sem si malo preveč privoščila to opcijo v preteklosti. Ko sva pa skupaj nama je pa itak vse kot novo. Sem zelo romantična duša in mi je najlepše, ko se zvečer ob svečkah pogovarjava, pijeva domače dalmatinsko vino in skratka uživava na polno. Zelo se ljubiva, tako da nama je že čas ko sva skupaj prava nega za duši..

(čisto sem se raznežila sedaj, ko sem to napisala)

No vidim da se mate ful fajn s svojim dragim! Me zelo veseli! midva pa sva skupaj že tri leta in pol, pa trenutno se imava fino, sam ni bilo zmeraj tako. včasih sva se velik kregala in velik je blo nerazumevanja, kšnih stvari še zdej nimam stolmačenih, ampak neki pa vem. vso stvar si jemljem bolj na relax, pa ne zato ker se ne bi imela takooooooo raaaaadaaa, ampak zato ker js ful rada kompliciram....pa ne vem no... mogoče sva bla premlada, pa sva vse prepresno jemala, al pa premal resno.. ne vem... ampak glavno da je zdej fino!!! sam še to maturo nardim!!!

mejte rade svoje lubije!!!!!!!!!!

Prosim, povejte mi, tiste, ki živite takole na daljavo, ste z dotičnim moškim kdaj živele tudi skupaj? Mislim, eno leto pod isto streho ali kaj podobnega?

Nekaj je, če mora eden od para na poslovno potovanje, izobraževanje ali kaj podobnega, drugo pa, če se par že spozna na taki oddaljenosti in je navajen ločenega življenja.

Sprašujem zato, ker sem na lastni koži občutila nekaj podobnega. Moj bivši je bil iz drugega kraja in se nisva mogla videti vsak dan, par let. Veza je fantastično delovala in bila sva najbolj zaljubljena na svetu. Potem je prišel dan, ko sva se spreselila skupaj v najeto stanovanje. Prvi mesec ali dva je bila evforija še večja, potem pa sva ugotovila, da nisva kompatibilna. Imela sva tako zelo različne življenjske našine in navade, da jih tudi z veliko odrekanja in prilagajanja z obeh strani nisva mogla zmanjšati. Oba sva prišla do skrajnih meja, do koder sva lahko popustila, pa je med nama še vedno zijal ogromen prepad. Čez eno leto sva ugotovila, da nima smisla in sva se razšla.

Kakšne so vaše izkušnje?