Kako ne razumejo da je pes moj!?

Bilo je grdo, noro, mislim njihovo obnašanje do mene, nečloveško. Kratko rečeno imam zaprta vrata za vselej pri njih.
Ne gredo mi iz srca te težke besede.

Psička je pri meni, bila sva pop oz proti večeru zunaj, sedaj pa že "spi".
Zdi se mi da je sproščena in zgleda da ji nič ne manjka.
V stanovanju je bila kar hitro razpoložena za igro, tako da se že počuti domačo.
Kaj naj rečem pogrešala sem kosmatinko in končno je lahko spet samo moja.
Pasji pozdrav.

o super! Upam, da bosta preživela lepe urce skupaj.
Pa s kakšno slikco nas razveseli

Čudovito, da sta zopet skupaj!
Želim vama čimbolj prijazne sosede, čimmanj mokrih in sneženih jutr, veliko prijetnih večernih sprehodom , tebi miskamala pa veliko mokrih pasjih poljubčkov. Fino se imejta, pa še kakšno slikco in novičko o tvoji psički bi si želela.

Zelo sem vesela.
In lahko samo rečem da je tudi ona vesela, sproščena, razigrana, ter komaj čaka kdaj greva ven. Zgleda da je to resnično pogrešala.
Zelo se rada carta in vije okrog nog...

Slikico pa bom objavila malo kasneje, iz takšnih in drugačnih razlogov.

Čestitke!
Nej povem, da je psu vseeno za vrt in nevem kaj vse...če bo imela lastnico, ki jo ima srčno rada in seveda redne sprehodke, se lahko vsak vrt skrije pred tem.
Srečno obema!

Tudi jaz sem vesela, da je dobila ta tema srečni epilog!