Kako ne razumejo da je pes moj!?

Če si se odločila, da imaš psa potem vzemi odgovornost za psa in ga imej in skrbi zanj. Ne vem zakaj se bojiš, da ga 'prijateljica' in njena mama nebi hoteli več videti, morda paziti nanj.

Pojdi po psa, ga redno vodi na sprehode in dajaj ljubezen in mu bo definitivno bolje kot pa pri prejšnjih ljudeh s takšnim obnašanjem. Lahko se pa tudi pogovoriš zakaj takšno obnašanje pri njih, a mislim, da z njimi zapravljaš čas. Zato ne počuti se kriva, ker to nisi za psa pa le poskrbi, če si se tako odločila.

Upam, da se bo zgodba srečno razpletla.  Miskamala, sporoči! 

Se strinjam z vsem napisanim.

Dodala bi še to, da je psu pomembno, da je s tabo in ne to, da lahko po vrtu caplja brez, da bi ga kdo prišel povohati.

Na žalost jo bom lahko vzela šele na jesen.

Do takrat jo bom pač obiskovala, se z njo sprehajala.... ter jo že drug teden poskušala vzeti počasi za nekaj ur, potem za kak dan...k sebi.
Včeraj sem jo obiskala, mojo scrtanko, na začetku se pozdravlja in boža sigurno skoraj 20minut do 1/2 ure, kot otrok okrog maminega krila je - če se tako hecno izrazim...
Mislim da ko bo pri meni in bova šle na sprehode, da ji bo to veliko pomenilo in bo odtehtalo vsako prosto poležavanje...
Saj tudi včeraj kot vedno samo čaka kdaj gre na sprehod, o tem kako poskakuje in se zdivja naj niti ne govorim...
Zaradi varnosti bom pač šele ko bo pri meni kako slikico objavila...
Hvala vsem za podporo, za razmišljanje oz hkrati potrjevanje mojega ravnanja, čutenja.
Lahko samo to povem, da bi že skoraj podlegla občutkom krivde, ko so se moji starši in nekateri drugi odzvali oz so mnenja naj jim psa pustim, da bi bilo prav, gredo se nekega sentimentalnega razmišljanja oz v izogib konfliktu ugajajo.
Ne razumejo, nočejo slišat, da če bi jim psa pustila, bi dobili toliko več zagona za kak drugačen konflikt inda enostavno ne popuščam ker se držim dogovora.
V tem času pa moram razmislit, kako naj pozabim še na to družino in prijateljico, saj je to znamenje več kot dovolj. Ne vem še kako oz kaj bi me trmasto držalo pokonci, ker hitro oprostim in pozabim ter sprejmem ljudi...

Ker prej ni možno, pa tudi zelo prevroče bi ji bilo, ker nimam klime...

Kar vzemi si čas, da predelaš počasi in ne hitro, da daš vse skupaj v podzavest.
Psa pa hitro pripelji k sebi, prej rešiš situacijo bolje je zate in za psa. Na druge se pa preveč ne oziraj, večina ljudi bi vse naredila, da nebi bilo konflikta in ob tem ne pomisli, da trpi. Malo je tistih, ki se zoperstavijo takim nevšečnim ljudem in imajo potem dolgoročno mir.

Stanovanje v katerem sem je poleti, grozno vroče, tako da še jaz komaj preživim. Balkona nimam, vročina pa notri udari da je grozno. Tako da to sigurno ni za njo. Na jesen pa ja.
Komaj čakam da bo z mano in ne več pri tako finih ljudeh
Drugo leto pa upam da bova v kaki majhni hiški, z vrtom...že pred poletjem...

takšni ljudje tudi obstajajo??? katastrofa! čim dlje idi od njih s psičko.. saj jo lahko pelješ 3x na dan ven čez poletje.. jaz bi ziher vzela psičko, da bi bla z mano in bi se trudla da ji nebi nič manjkalo.

Največ kar grem lahko stran je trenutno 4km, od njih do mene je ta razdalja...
Se pa nakazuje drug problem, ki ga nisem predvidla v bloku bodo imeli zelo proti če bo pes, spet nemir...je nemir glede parkinga..
Kje naj na tem planetu najdem že enkrat mir, znorela bom...
Drugim dam mir, sama ga pa ne morem uživat...

Znorela bom....počla bom...

Škotko sem sedaj vzela za par ur k sebi in v bloku je že bil cel halo. Od čiščenja bloka, do tega da si izmišljujejo da psica tuli, laje, grize...
Koga pa? Lahko bi mene, ko sem z njo v stanovanju, pa me ne
Čisto ogorčena sem nad temi lažmi...
Ne vem kaj naj naredim, da bi utišala lažnive gobce.
Žal nobeni še nisem v bloku nič rekla, samo sem tiho vendar v sebi polna jeze šla naprej.
Mislim zgleda da nimam sreče, da ne gre nič prav.
Zakaj taka smola?