Pa so ga še meni pokvarili

Prosim vse pedagoginje za kake UČINKOVITE vgojne ukrepe. Danes sem spet znorela zaradi sosedovih mulcev. Zunaj na vrtu imam ribnik za želve (trenutno želv ni v ribniku). Namesto hiške imajo en velik narobe obrnjen razbit glinen lonec. Ob zadnjem snegu je ribnik seveda zaledenel in ko sem prišla domov, sem našla ta glinen lonec razbit sredi zaledenelega ribnika. Seveda mulci so bili spet na delu in so testirali trdnost ledu.
Danes je končno skopnel ves sneg pa še lep dan je, zato sem šla na vrt, da bi pospravila razbitine lonca iz ribnika. In kaj vse sem še našla. Ograja iz trstike okrog ribnika polomljena. Kamni okrog ribnika, ki držijo folijo, so bili malce zacementirani, da so stali fiksno na mestu. Mulci so jih kljub cementu nekaj uspeli zbrcati v ribnik.
Na dnu ribnika sem našla še ploščico, ki je par dni nazaj čudežno izginila s stopnišča, ki vodi na teraso. Resda je bila slabo pritrjena, ker je bila ravno na robu, a en mulc se je moral prav pošteno potruditi, da jo je našel in odnesel do ribnika. Se pravi, da mulci, ko me ni doma, skačejo tudi po terasi.
Ena stvar, ki je ne razumem, so njihovi starši. Le kako lahko dopustijo, da njihovi otroci skačejo po sosedovem dvorišču in uničujejo stvari. In nihče me ne prepriča, da starši ne vedo, kje so njihovi mulci. Zelo dobro vedo, da so na mojem dvorišču, samo jih en k... briga.
Včasih, ko katerega od njih začopatim, ga naderem, da se kar kadi. Fant me pa opozarja, da to ni v redu, ker bodo potem še bolj nagajali, v smislu, češ gremo zanalašč k uni tečni babi razgrajat, saj nam nič ne more.
Jim res nič ne morem? S starši se nima smisla pogovarjat, ker so enako brezobzirni kot njihovi mulci.