... zahodna družba, ki nekatera (za moje pojme) naravna življenjska stanja interpretira kot bolezen. Nosečništvo in starost pač nista bolezni... staremu človeku in nosečnici ni treba k zdravniku vsakih 14 dni.
Zadnjič sem nekje brala, da je ameriška zveza psihologov in psihiatrov na novo definirala psihične motnje in žalovanje uvrstila med hujše psihične bolezni. Sicer nisem strokovnjak na tem področju, ampak zame je žalovanje nekaj povsem naravnega. Ravno tako kot je naravno to, da se postaraš in kot sta biološko naravna nosečnost in porod.
Povezano s tem mi gre na živce tudi to, da zahodne države (in družbe na splošno) premalo delajo na preventivi in preveč na kurativi. Za državo bi bilo veliko ceneje, če bi izvajali preventivne zdravstvene ukrepe, namesto da potem zdravstveno zavarovanje krije astronomske stroške zdravljenja. Upam, da se je v osnovnih šolah kaj spremenilo in da delajo več na 'privzgajanju' zdravega načina življenja (ki lahko prepreči marsikateri obisk pri zdravniku). Je pa res, da ni problem samo v državi, ampak (predvsem) v družbi kot celoti.
Se opravičujem, če sem zamorila 'sceno', ampak vsake toliko časa me kakšna cvetka, ki jo vidim/slišim kje, vrže iz tira, pa moram sfiltrirati.