Prijatelja sem vprašala o tem, kaj naredi, če se z določeno osebo ne more ujeti in mi je naslednje napisal. Citiram: "Hmmm precej enostavno ubistvu, osebe s katerimi se ne morem ujeti, se pač ne obremenjujem z njimi in z njimi ne zapravljam svojega časa in energije, zakaj bi? Itak je treba izkoristit vsak trenutek, ki nam je dam, zakaj bi jih potem podaril nekomu, ki tega ne ceni? Pač sem distanciran od njih in jih spoštujem z njihovim načinom razmišljanja, ampak v mojem življenju pač ne bodo pustil nobene sledi. :)"
Se strinjam z vsako njegovo besedo, vendar vseeno se včasih ukvarjam s podobnimi razmišljanji kot jih je
Ketka opisala

Na živce mi gredo stavki "saj sem vedel, saj sem ti rekel", v primerih ko določena oseba tega nikoli niti omenila ni. Ko se nekaj zgodi, se pa dela zelo pametno
