Haha, katja, si me spomnila na včerajšnji dogodek v trgovini.
Priletni (preko 75) urejeni gospod pride na blagajno in začne nekaj-čez-20-letni blagajničarki pihati na dušo, kako je luštna in da ji bo zapel eno partizansko in podobne bedarije. Potem jo vpraša, kako ji je ime. Ona: "Aleksandra." On: " Jaz sem pa Franci Potreben!" In vse tri sosednje blagajne v smeh.
Sem spila kavo, sedaj pa grem iskat certifikat za uporabo abanet-a, pa imam občutek da ga ne bom našla, ker sem pol stvari pustila doma, pol pa jih imam tukaj pri fantu. Še bo pestro...