ja, sva ze preseljena. Porihtano je pa tak bolj v stilu kaosa 
. Je se ful za naredit.
hmmm, simona malce pretirava. hiška je totalno cute!!! 
sicer pa zdajle po popoldanskem počitku šibam k dragemu, kjer bomo pekli kostanje. 
Jaz sem bila zjutraj na pokopaliscu, sedaj se bom pa spravila pect muffine.
Kmalu bo večerja, zvečer pa naša mala klinika.
, dedija in babico, zjutraj sem bila na Šmarni gori, zdaj sem pa že v postelji.Tudi jaz sem obiskala grobove tistih, ki jih več ni, pa se takole kar malo zamisliš, kako minljivo je pravzaprav življenje...zdi se ti, kakor da so bili še včeraj okoli tebe, pa so v resnici minila že leta, kar jih ni...
Usoda pač ne izbira med nami, ni merila, ni kalupa, ni pravila....žalosten dan, ki nam da morda malo več misliti, kakor ostale dni v letu, za kaj se pravzaprav ženemo, jezimo, kregamo, borimo...končno pa pridemo vsi na isto. Marsikaj v sebi bi lahko spremenili, da bi bilo življenje znosnejše in bolj polno topline, čistih medsebojnih odnosov in več časa, ki ga premalo posvečamo drug drugemu...čas pa vse prehitro beži, ko se tega zavemo, je ponavadi že prepozno!
No, malo sem zafilozofirala...tak dan pač, ko ravno nisi na višku z razpoloženjem in spomini!
Jutri je itak nov dan...
Tudi jaz sem obiskala grobove tistih, ki jih več ni, pa se takole kar malo zamisliš, kako minljivo je pravzaprav življenje...zdi se ti, kakor da so bili še včeraj okoli tebe, pa so v resnici minila že leta, kar jih ni...
Usoda pač ne izbira med nami, ni merila, ni kalupa, ni pravila....žalosten dan, ki nam da morda malo več misliti, kakor ostale dni v letu, za kaj se pravzaprav ženemo, jezimo, kregamo, borimo...končno pa pridemo vsi na isto. Marsikaj v sebi bi lahko spremenili, da bi bilo življenje znosnejše in bolj polno topline, čistih medsebojnih odnosov in več časa, ki ga premalo posvečamo drug drugemu...čas pa vse prehitro beži, ko se tega zavemo, je ponavadi že prepozno!
Lepo si napisala in se strinjam.
Tudi jaz sem obiskala grobove tistih, ki jih veè ni, pa se takole kar malo zamisliš, kako minljivo je pravzaprav življenje...zdi se ti, kakor da so bili še vèeraj okoli tebe, pa so v resnici minila že leta, kar jih ni...
Usoda paè ne izbira med nami, ni merila, ni kalupa, ni pravila....žalosten dan, ki nam da morda malo veè misliti, kakor ostale dni v letu, za kaj se pravzaprav ženemo, jezimo, kregamo, borimo...konèno pa pridemo vsi na isto. Marsikaj v sebi bi lahko spremenili, da bi bilo življenje znosnejše in bolj polno topline, èistih medsebojnih odnosov in veè èasa, ki ga premalo posveèamo drug drugemu...èas pa vse prehitro beži, ko se tega zavemo, je ponavadi že prepozno!
No, malo sem zafilozofirala...tak dan paè, ko ravno nisi na višku z razpoloženjem in spomini!
Jutri je itak nov dan...
Amen!!!
Težko bi bolje napisal.
Delamo si načrte za 10 let naprej je pa vprašanje, če jih bomo lahko udejanili ko nas pa že jutri lahko infarkt, povozi pijanec itd. itd.
