Kaj bi si popravile?

Dala bi si pomanjšati prsi...

Lenčica, mislim, da gre pri večini samo za "sanje", oz. to, da se zavedamo, da je določene stvari možno popraviti (in je ta misel udobna, v smislu, "no, če bo treba, imamo rešitev") in kdaj celo na to pomislimo in si popravek zaželimo, da bi pa dejansko bila ta želja tako močna, do realizacije, pa izjemoma, morda le v poklicih, kjer je zunanjost domnevno silno pomembna, ali pa, kadar gre za vsem očitne "napakice". Za smrten izid po liposukciji v Sloveniji še nisem slišala. V zadnji ameriški Elle je celo članek, kako zlasti zdravnice hodijo na liftinge brez splošne ali celo lokalne anestezije, češ, da se bojijo posledic anestezije, so pa tudi nekateri večji posegi danes že popolnoma izvedljivi le v lokalni anesteziji in torej nevarnost za zaplete še nekoliko manjša.
Od "običajnih" ljudi (torej non-celebrities) se najbrž za take posege odločajo tisti, ki jih določena reč res moti in se tega zavedajo ob vsakem ogledalu, in če zbere pogum in sredstva za poseg, se po njem boljše počuti v svoji koži (in ne razmišlja, kaj bo naslednja reč na spisku), go for it
Ampak velika večina nas nima konstitucije, da bomo kdaj Kate Moss (ne po % maščevja, ne višini,... in nam tega noben osebni trener ali kirurg ne more pričarati), in je ključ do uspeha, da smo zadovoljni v svoji koži, tudi s kakim kg preveč ali prevelikim nosom. Če pa nam do tega zadovoljstva pomaga kak popravek plastičnega kirurga, hvala Bogu. Še vedno pa se mi zdi, da se moramo imeti rade s svojimi napakicami vred, ker nas tudi te napake delajo posebne, sicer bi bili vsi dolgočasno podobni si.

se podpišem pod obe!

Dodala bi pa še, da ne da samo sprejmeš svoj rahlo prevelik nor, zaobljeno rit... ampak to posebnost začneš cenit in jo vzljubiš kot tisto, kar te loči od drugih, te dela edinstvenega. Za vzor so vam lahko Barbra Streisand, Penelope Cruz, J.Lo...

Dobro, da sem se tega zavedla dovolj zgodaj!

Tega ne razumem
Jaz zase v tem trenutku lahko rečem, da ne bi ničesar popravljala, ampak nikoli ne reci nikoli ;) - ne vem, kako bom razmišljala čez 10 ali 20 let. Ne obsojam pa nikogar, ki to stori. Barbra Streisand brez svoje "kumare" ne bi bila to, kar je Live and let live.

Za tisti smrtni primer - s čim se je pa zastrupila? Jaz vem le za en primer, pa še to je bilo povečanje dojk, pacientka pa žal dobesedno sama kriva (motnja strjevanja krvi).

Tudi jaz se strinjam, da je to z lepotnimi operacijami že malo
pretirano vse skupaj. Podpiram operacijo v primeru, če človeka nekaj
res zelo moti in je ful vpadljivo, recimo ful kljukast nos, zelo
štrleča ušesa in take zadeve, razne malenkosti pa se mi zdijo brezveze.
Meni se zdi, da bi bilo lepše, če bi mela malo bolj izbočeno brado, za
kak cm lih, ampak to je malenkost, tko da brezveze. Dala bi si edino
dvignit joške, ker so že zdaj rahlo povešene, oz. ena je bolj kot druga
Ampak če bi, bi to naredila po porodu, ker bi mi potem itak spet vse
dol padlo. Sem pa zdaj prebrala, da pri dvigu prsi nastanejo brazgotine
okoli bradavice in navzdol...tko da ne vem kako hudo potem to zgleda.



Kar se pa tiče tiste izjave moža ženi - če si dolge pušča - se mi pa
zdi zelo svinjsko od njega. Normalno, da se z leti prsi začnejo
povešat, sploh pa po porodu. On je pa sigurno popoln in nima niti malo
trebuha, nič pleše in sledi povešene kože po telesu.