Katja je napisal/aTeoretično se ti lahko pripraviš 100% in potem pride ta mali palček, ki recimo joče in joče in ti enostavno ne veš, kaj hoče od tebe.
Ga nahraniš, previješ, on pa še kar joče. In potem po kakšnem tednu jokanja, postaneš živčen.
Pa kako lahko, če si se pa iz knjig 100% pripravil????

Ja, tudi teoretično se lahko pripraviš na otroka. Če povem svojo izkušnjo: sama ob prvem otroku nisem vedela kaj dosti kako bodo stvari izgledale, kaj lahko pričakujem, kako se bo moje življenje spremenilo itd. in si samo želim, da bi že tedaj vedela kar vem danes, tudi s pomočjo knjig.
Ravno v knjigah izveš tudi da, ima otrok veliko več potreb kot le to, da ga nahraniš in previješ, to lahko slišite v vsaki materinski šoli (čeprav so ravno njihovi nasveti sila neživljenski). Otrok popolnoma redefinira pojem družine (s psihološkega vidika). Otrok izzove vse nerazrešene konflikte med partnerjema, kar je lahko zelo boleče in včasih postane tudi odločilna točka za nadaljni razvoj partnerstva. Otrok izzove tudi situacije, ki nas lahko pripeljejo na rob živčnega zloma in takrat bomo videli kako se znamo samoobvladovati. Vzgoja je zelo velik izziv in tu nam knjige in izkušnje drugih še kako lahko pomagajo.
Žal poznam veliko ljudi, ki vzgojo in skrb otroka zaključijo tako, da rečejo, ah saj ta otrok je samo razvajen, že pri pol leta me izsiljuje, zraven pa jih podpira še okolica. To je zame ignoranca in osebna nedozorelost ter nepripravljenost stvari spremeniti na bolje. Zato zelo podpiram temo, v kateri se debatiroajo različni vidiki in načini ter posledice nosečnosti, poroda in vzgoje.
mimika je napisal/aČe pa res nočeš vedeti prav ničesar, pa ne beri teme, simpl kot pasulj (čeprav bi bilo v tako skrajnem primeru bolje za potencialno mamo, predvsem pa za otroka, da ga sploh ne bi imela).
Se strinjam.