Informiranost o negativnih posledicah poroda in nosečnosti

Simona je napisal/aIn misliš, da če si z vsem seznanjen, da se pa to potem tebi ne more zgodit?

Sinthija je napisal/aIn ne, ne mislim, da bi se o tem moralo govoriti zato, da bi se odvrnilo ženske, da bi imele otroke (to je želja in odločitev vsake posameznice in se mene ne tiče), ampak zato, da bi bile ženske bolj seznanjene s tem, kar jih čaka in da ni vse samo lepo. Da če si nekdo želi otroka, da se vsaj malo pripravi na to, kar ga čaka.

galyka je napisal/aTo pa pišem zato (čeprav so zelo osebne stvari), ker se o tem še vedno premalo govori in v tej poplavi informacij (sploh po forumih, raznih portalih ipd.) se še vedno forsira neka super mama, ki takoj po porodu dela vse, ima otroka, ki samo spi in je, vmes seveda še dokonča študij ipd. Nismo vse enake in kar naenkrat si v situacijah, ki jih ne obvladuješ, ne moreš pomagat, in če si malo bolj kompliciran, se ti življenje še bolj zakomplicira.
Bolj bi rada dosegla, da ženske vidijo, da obstaja tudi druga stran - ki ni potica, to pa zato, da ko (če) se ti zgodi, se ne počutiš kot en čudak, ki je edini na svetu, ki se mu to dogaja.

Alena je napisal/aMe veseli, da je ta tema odprta, ker se o tem res nikjer nič ne prebere. Da je realno, da tudi tiste, ki še nimamo otrok vemo kaj nas čaka.

Sydney je napisal/aSe podpišem pod Aleno! Res je priročno, ko takole napišete tudi slabe stvari tega. To, da je veliiiko dela, in da si nenaspan* itd mi je jasno...o teh telesnih zadevah pa nisem vedela. No, po pravici povedano nisem niti razmišljala.

tina34 je napisal/aMeni se zdi super, da sem par informacij izvedela iz prve roke. Mislim, da bi vsaki novopečeni mami zelo prav prišlo, če bi imela po porodu koga za pogovor tudi o teh nefajnih zadevah. Hvala za trud  !

tina34 je napisal/aŠkoda, če je katera vzela to temo kot pasenje neke čudne radovednosti. Povsod pač lahko zaslediš opevanje (kar ni nič slabega) in skoraj že idealiziranje materinstva, o teh bolj nefajnih zadevah pa zelo malo - vsaj o teh res intimnih spremembah. Ko bom enkrat tako daleč, se mi bo zdelo fajn, da bom vedela, da ni nič hudega, če moja tamala trenutno zgleda kot cvetača, da pa bo čez čas spet v stari formi.
Ne vem no, po moje večino ne-mam zanimajo tudi take stvari. Meni se zdi super, ker si odprla to temo, ravno zaradi občutljivosti le-te in da si imela dovolj jajc, da si to naredila.

DMS je napisal/aBom še jaz piskrček pristavila!
Predvsem se pridružujem galyki v vsem kar je napisala o psihičnem stanju novopečene mamice. Meni je že med nosečnostjo šlo blazno na k****, ker sem ugotovila, da zelo malo žensk pove resnico. Vse do zdaj so opevale nosečnost kot čas, ko se najbolj fantastično počutile, ko so bile prepolne energije, kako se nič niso zredile, blablabla. In potem se znajdem jaz s svojo tisoč in eno neprijetnostjo in se počutim, ko da sem edina na svetu, ki ji je
nosečnost naporna in kar nekako odveč na trenutke.
Zdaj sem v drugem zosu-materinstvo. Stalno poslušam neke bajke o dojenčkih ki samo spijo,
ki takoj po kupčku padejo v blažen sen, ki sami zaspijo v posteljici, o mamicah, ki se samo smehljajo...
Potem sem pa tu jaz, ki praktično spim po 5 ur na dan v obliki 2+2+1 in me to čist potre, ki imam otroka, ki za boga noče spat in se raje dere, ker se mi zdi, da ne ve kaj bi sam s sabo lahko še drugega počel kot se dojil al pa jokal. In jo morava z dragim nonstop prenašat naokoli in brisat bruhice. In misliva, da je kaj narobe. Pa ni. Samo o tem, o slabih rečeh, se pač ne govori toliko. In potem se vsaka mamica, ki se sreča s temi problemi, počuti ko da ni
vredna nič, da ne zna lastnega otroka umirit...

samsara je napisal/aEh, bom kar napisala, čeprav so to zelo intimne stvari, pa kaj, ima Tanja čisto prav, da je potrebno govoriti o tem. Mogoče pa bo komu pomagalo, da bo imel bolj realna pričakovanja.

samsara je napisal/aTea, jaz pa imam prav drugačen vtis- da se relevantne zdijo samo lepe zgodbe, o nosečnostih, ki so sanjske, herojskih mamicah, ki so rodile v eni uri brez vsakega stoka, in otrocih, ki že prvo noč celo prespijo... Zato se mi zdi prav, da se pove oboje, dobro in slabo. Ne samo dobro in ne samo slabo. Tudi glede možnih težav, ki se lahko zgodijo, tudi z otrokom.
Ampak to je pač samo moje mnenje.

galyka je napisal/aJaz sem si otroka želela in sem bila pripravljena, kolikor pač sem lahko, nisem pa bila pripravljena na vse kar je prišlo s tem, ravno na podlagi tega, kar je samsara napisala.
Težko je razložit občutke, ko smo se na sprehodu srečali z 'moževim' sodelavcem in ženo in je po nekaj standardnih vprašanjih, ki si jih izmenjaš, dobila velike oči, ma ne, kar obraz se ji je razsvetlil, ko smo našli skupne točke v - 'problemih', glede naju in otročkov - dejansko je tudi ona mislila, da se s tem ubada samo ona. Meni je to pač jasen pokazatelj, da si v težkih trenutkih še vedno velikokrat sam in  da ob vsej poplavi informacij ne najdeš tistega, kar v ustreznem trenutku potrebuješ, sploh pa pomoč, tolažilno besedo in misel, da nisi sam. Zato
menim, da je dobro, da se določene stvari povejo in da ni vse vedno potica, ampak da je lahko tudi dlje časa samo krompir in da s tem ni nič narobe.