Hrčkanje (shranjevanje neuporabnih stvari)

pregledala sem cel podforum hišni kotiček, pa nisem našla primerne teme. tudi iskalnik mi ni nič našel. morda obstaja kak drugačen izraz... (in na živce mi gredo naslovi tipa: kako naj rešim problem? kje bi našla?, ker so preveč splošni naslovi)
še najbolj primerna tema je tale, ampak v njej nisem našla kakih drastičnih ukrepov, ki jih nujno potrebujem.

kako naj se ozdravim kopičenja reči? (material za 5 pisarn, knjige do neba, razni okraski v škatlah...)  na vse sem takooo navezana in prelagam s kupa na kup...

Oh, kako poznano Jaz se na vsake toliko raz****im in samo začnem metati stran...pa naj bodo to kake revije, ki jih šparam, ker je kaj koristnega notri (potem itak niti ne vem več kaj je bilo tam takega, da sem jih obdržala) ali pa kake stare cunje (majice, hlače) za doma (ki mi po kakem letu itak niso več prav)...ravno zadnjič je romal en velik kup v kanto. Najbrž se tega kopičenja ne da nikoli odpravit, kaj čmo...treba šparat za hude čase

Po feng šuju
hrčkanje lahko pomeni, da imaš pri sebi še nekaj nerazčiščenih stvari, če
stvari nalagaš na podstrešje - v prihodnosti, če jih nalagaš v klet - v
preteklosti. 

baje, da je to dedno.  pa tako se jezim na očeta, ki ima enako do stropa naloženih milijon zarjavelih šraufov.

Glista, tema za tvoje tegobe.

lučka, res ti hvala trud. (zdaj vidim, da je bila tema na odnosih, ne v hišnem kotičku)

Jaz sem klasičen hrček, nabiram in nabiram.

Definitivno privzgojen problem, v širši družini smo sami hrčki.

Sem pa ugotovila, da je problem v tem, da moram nekaj stran vreči. Če določeno stvar še kdo potrebuje, jo oddam brez pomisleka in problema. Zato imam na oddamo.si odprtih nekaj oglasov, pa na bolhi nekaj... kakor hitro zasledim kje kak oglas, da se zbira stvari za varno hišo ali kaj podobnega, vedno nabiram stvari... samo da ne gre v smeti. Zelo težko mi je popolnoma ok stvar vržt stran.
To ima definitivno tudi veze s mojim siceršnjim odnosom do kapitalizma in nenadzorovane potrošnje.

Pa selitev nič ne pomaga. Jaz sem že vzela samo najnujnejše s sabo, ampak doma imam pa še celo bivšo sobo polno stvari

Sama sem bila tudi taka, vendar sem problem uspešno odpravila. Pri tem mi je predvsem pomagalo, da je brat potreboval prostor v omari (svojo sobo je preurejal) in sva se zmenila, da bom mu odstopila del prostora. Vendar, da sem to lahko naredila, sem morala najprej temeljito pospravit omaro, da je imel sploh prostor. Tako se je začelo. Sama sem shranjevala stare revije iz leta 2001 (odkar sem jih začela kupovati) z izgovorom, da bom sigurno kaj potrebovala iz njih, pa kozmetiko, čevlje, obleke (čeprav jih že več časa nisem nosila) ... vse možno. Tako pa sem lepo vrgla stare revije stran, sej sem le dojela, da je večina stvari zastarelih in imam generalko sobe vsake toliko časa. Tako stvari, ki jih res ne potrebujem vržem stran. Na začetku je bilo sicer težko, je pa zdaj toliko lepše in bolj pospravljeno ter urejeno. Edino kar shranjujem so zvezki (iz OŠ, SŠ in sedaj faksa), ker imamo tako navado v družini in ponavadi se zgodi, da vedno kaj rabim. Sicer pa jih imam shranjene na podstrešju.
Večji problem pa prestavljata mami in oči, ker jima nikakor ne morem dopovedati, da nima smisla imeti npr. v omari ogromno stvari, nosiš pa vedno ene in iste reči. Je pa res, da živimo v hiši in zato je posledično bilo ogromno raznih "smeti" (npr. stare reklame tudi po leto in več), ker je bil pač prostor. Sicer pa počasi vzpostavljam red in se stanje izboljšuje. Ni enostavno, saj se non-stop pregovarjam (čeprav se oba strinjata, da imam prav in je čistka res potrebna), vendar sem odločna in bom izpeljala zadevo do konca. Zaenkrat mi gre dobro in sem kar ogromno stvari vrgla proč, ki res niso bile več potrebne, da jemljejo prostor ostalim

Uf jaz sem hrček za v slovarsko definicijo . In to zelo dobro opažam ravno te dni, ko čistim svojo otroško sobo. Gotovo mi je malo nagona po kopičenju uspelo pridobiti tudi z geni, sploh stari starši so bili tipični nabiralkarji. Verjetno dosti pove tudi dejstvo, da smo se z družino preselili pred 1 letom in da stanovanjce (tu pomanjševalnica vsekakor ustreza, ker je res zelo majhno), v katerem smo živeli prej skoraj celotno moje življenje, še vedno čistimo navlake . Koliko vsega se je nabralo v teh letih, sicer pa je že v času ko sem še tam živela celo meni bilo preveč utesnjujoče. Najhuje mi je stran metati vse spomine (kartice, slike, pisma, razna priznanja, igrače), ki jih je ogromno, pa čeprav vem, da nimajo nikakršne koristi. Včasih si potem rečem, "bodi no resna, kaj ti bo vsa ta navlaka" in zmečem vse stran, potem pa spet naslednji dan skrbno zlagam na kupčke vse, še najbizarnejše "pomembnosti" . In si potem z njimi polnim novo sobo. Da o garsonjeri v LJ sploh ne začnem (študijska literatura ...).
Enkrat ko bom velika bom imela lepo, minimalistično stanovanje brez kakršnekoli navlake... Oh, sweet dreams .

Sicer pa vseeno mislim, da vseh "nepomembnih" malenkosti, ki jih hranimo/hranite ni potrebno odstraniti iz hiše/stanovanja. Nekatere stvari imajo pač za nas velik pomen kot so kakšna priznanja, pisma in mislim, da to ni vredno zavreči.

Besedo hrčkanje si razlagam kot shranjevanje stvari, ki so nepomembne in ni nobenih koristi od njih npr. razni računi iz trgovin, reklame, revije, premajhne obleke & čevlji, pretekli rok uporabe kozmetike (ali česa drugega) in podobno.

Mislim, da to ni ravno dedno... Moja dva oba na veliko shranjujeta vse živo doma, da jima praktično zmanjkuje prostora za nove stvari... Jaz sovražim prenatrpanost. Rada imam da ima vse svoje mesto in da je vse hitro dosegljivo (na pa skrito pod tono drugih stvareh).

Začneš v enem prostoru in ga obdelaš do konca. Stvari, ki jih nisi potrebovala v zadnjih par letih - proč z njimi! Bolj mislim na kramo seveda, ki tam stoji brezveze. To pa itak sama presodiš kaj sodi med kramo. Jaz na primer pri oblačilih gledam česar nisem nosila že 2 sezoni zapored, to dam stran (prodam naprej ali na RK). Revije, ki jih enkrat preberem - stran - zakaj bi šla ponovno brati stare stvari, ko pa je toliko novega na tržišču?
Ko se seliš res ogromno neuporabnih stvari najdeš in je takrat najlažje narediti čisto. Ne selimo pa se vsako leto (no nekateri so izjeme :), tako da vsaj pred poletno oz zimsko sezono je fajn delat čistke.

Jaz sem bila včasih mikro hrček, sedaj pa dobesedno sovražim kramo. Ko sem se na zadnje preselila, sem v smeti pometala ogromno krame (razne prčkarije, stare revije in podobno), naredila ogromno čistko v omari (podarila sem 3/4 omare). V novem stanovanju imam vse pospravljeno v omarah, spominkov in podobnih lovilcev prahu ne kupujem več. Preden kupim kaj novega (tipični primer so kuhinjski aparati, knjige) 3x premislim, kam bom zadevo spravila. Če ugotovim, da ni prostora, raje ne kupim. Prav tako je z raznimi spominki, okrasnimi predmeti... tega raje sploh ne kupim. Na vsake toliko se lotim redukcije - kot je napisala Candy - vsak dan en prostor.  Razmislim, česa ne potrebujemo več in stvari zmečem v smeti oz. jih podarim. Po taki akciji se mi vedno zdi, da je stanovanje večje in lažje diha.

Sem skoraj prepričana, da res ni dedno :D. Ampak mislim pa, da vseeno lahko dosti vpliva s kakšnimi ljudmi živiš od malih let. Nekateri se hrčkanja nalezemo, drugim pa se morda ravno zato občutek utesnjenosti priskuti.

amendedgirl je napisal/aSicer pa vseeno mislim, da vseh "nepomembnih" malenkosti, ki jih hranimo/hranite ni potrebno odstraniti iz hiše/stanovanja. Nekatere stvari imajo pač za nas velik pomen kot so kakšna priznanja, pisma in mislim, da to ni vredno zavreči.

Se strinjam s tabo, vendar pa je (vsaj pri meni) razlika tudi v tem kako so stvari ohranjene. Če imaš npr. priznanja shranjena v mapi v predalu, jih seveda ne boš zmetal stran, sploh če ti dosti pomenijo. Jaz pa sem jih (pa tudi razne slike, kartice itd.) imela razobešena na steni veliko let in si lahko predstavljaš, da niso ravno lepo ohranjena :D.

Ste me pa zdej napumpale in se bom lepo po korakih lotila razbremenitve površin. Upam, da mi vmes ne zmanjka volje, ker dela mi zagotovo še lep čas ne bo.