Tea1 je napisal/aMi smo pa sodelovali v eni raziskavi (teoretični del) in nam je pripadla (empirični del) brezplačna gospodinjska pomoč v znesku 15 ur mesečno. S poskusom začnemo sredi aprila, končamo pa sredi oktobra. Po eni strani se zelo veselim, po drugi strani pa imam iste predsodke in pomisleke kot Mamy, Travica in Andreya.
Bom poročala, kako nam gre
To bo pa verjetno tisto z razvojnim partnerstvom SIPA, kajne?
Sama sem imela predsodke (privzete po mami) glede pomoči pri pospravljanju. Dokler nisem bila v drugi nosečnosti (proti koncu) prisiljena poiskat pomoč. V hiši smo delali še zadnje prenovitvene posege, čiščenja je bilo za znoret, mož tudi ni zmogel vsega sam, jaz sem pa začela dobivat popadke, če sem bila predolgo na kolenih.
Takrat je prišla k nam ena študentka, porihtala, kar je bilo in nato se mi je tako fino zdelo, da je ostala pri nas, dokler ni zaključila s študijem in se zaposlila. Bila je kar nekako naša. Potem so otroci zrasli in sem bila prepričana, da bom z levo roko vzdrževala stanovanje. Nakar sem ugotovila, da mi več pomeni, da čas, ki bi ga porabila za rutinsko pospravljanje porabim z otroci, možem ali sama s sabo. Ker je bil predsodek že premagan, je bilo treba samo še poiskati zaupanja vredno osebo. (Tukaj so pa priporočila drugih najboljša pot.) No, tako je ravno pred enim tednom ob nas diplomirala že druga študentka. Kar pomeni, da se bom morala počasi pripravit, da se tudi od nje poslovim.