že več kot dva meseca je tale žabica v naši oskrbi in njeno življenje je, kot Neisha poje

"Malo tu, malo tam....", s čemer sicer zagotovo pridobiva dragocene izkušnje, vendar bi bil že res čas, da najde čisto svoj kavč, čisto svojo dekico, čisto svojo roko za božanje, čohanje, metanje igračk, dajanje hrane in vode....
Kot sem v prejšnjem postu napisala, je to ena prava skokica, ki se brez zadržkov veseli tega, novega življenja. Prej je bila verjetno del kakega gospodarskega poslopja ali dvorišča, potem pa sta jo gonitev ali brezvesten lastnik pahnila na cesto..... no ja, saj zgodbo poznate.
Trenutno se nahaja na tretji začasni lokaciji, kjer bo le nekaj dni. Ob vsem tem kaže, da je pravzaprav zelo prilagodljiva - prvi dan je sicer malo zmedenosti in laježa, potem pa hitro ugotovi kako in kaj. Pri tej hiši ji dela družbo odrasel samček in samička, s katero sta se včeraj prav nežno igrali na vrtu. Ljudi veselo pozdravi in hitro se naveže na tiste, stalne. Mene ne vidi velikokrat, v glavnem takrat, ko revca menja lokacijo, pa ji je očitno to tako zabavno, da je že kr malo "pičena" name, kot se reče....

... včeraj, ko smo imeli en ogled in sem potem odšla, sem jo še daleč po ulici slišala, kako je vpila za mano. Tudi pozorna zna biti, prav po šolsko... ja, ne morem iz svoje inštruktorske kože, he he. Naslednjjič grem k njej s klikerjem

. OČitno bi zelo rada nekaj počela, počela s svojim človekom in kljub temu, da ima verjetno tudi kako kapljico lovske krvi, se zna na sprehodu, če je pokličeš, takoj obrniti in veselo priteči.... kaj naj rečem, tipična DELOVNA linija!

V četrtek bo verjetno spet v Novicah.
lp, čakajoča-na-Pikin-nov-dom mama Repka
