Menim, da brez iskrenega pogovora ni dobrega seksa. Lahko je nekdo še tako dober ljubimec/ljubimka, pa mu ne pomaga kaj dosti, če ne ve, kaj se dogaja v partnerjevi glavi.
Ravno tako, kot naj bi ona povedala, kdaj ji draženje ščegetavčka prija in kdaj ne, ali bi hotela poskusiti analno ali ima pomisleke, ali ji bolj odgovarja položaj zgoraj ali spodaj, ali želi, da naj jo partner zadovolji prej, preden bo prišlo njemu ali bo rajši malo počakala (mit o sočasnem spontanem orgazmu je itak ena izmed stvari, ki parom, posebej pa še ženskam, včasih neskončno otežuje življenje), se je tudi on dolžan izjasniti, kdaj naj partnerka obmiruje, kdaj naj malo bolj pomiga, kdaj naj mu nežno poboža anus ali mu na uho zašepeta kakšno "dirty" besedico ipd.
Poleg tega je pa partnerju potrebno potrebno dati tudi čas, da ponotranji naše želje, ga izdatno pohvaliti, kadar smo bili zadovoljni in "spregledati" napake, če vidimo, da se trudi.
Seks se prične, dogaja in konča v glavi. Vsi drugi deli telesa so nam samo v pomoč za lažjo realizacijo.
