Dopust v nudističnem kampu

Jaz bi to zagrabila z obema rokama. Naturisti so ljudje, katerih ni sram samih sebe. In to je glavno. In potem tudi z drugimi ljudmi, ki so nagi, nimajo problemov.
Pojdi, probaj, če ti ne bo všeč, lahko še vedno greš domov.
Pa vsi imajo nek občutek, da jih ljudje gledajo - ni res, samo sprosti se in bo.

Jaz sem prav taka kot Sintija. Sama verjetno najbolje veš, ali ti bo neprijetno. Načeloma pa mislim, da je tako, kot so punce že napisale... Če so njegovi starši že dolgo nudisti, jim ne bo nič čudno, da si tam tudi ti gola, nihče ne bo osredotočen nate.

jaz tudi ne bi šla (no ja, jaz ne bi šla niti s svojimi stariši oz. še posebej ne  s svojimi)

Jaz ne bi šla niti pod razno. Prav tako se ne bi pustila prepričati iz strahu, da bi me kdorkoli zaradi tega imel za zavrto ali zategnjeno. Pri vsej stvari bi se še najmanj sekirala zaradi tega, ker bi me golo videli popolni tujci ali fantovi starši, ampak bi se mi misel še prej ustavila na (kako zame značilno) povsem praktičnih vprašanjih, povezanih s higieno in zaščito ter preprečevanjem morebitnih razbitih kozarcev zaradi mojih svobodno migetajočih se in nihajočih jošk. Trdno sem namreč prepričana, da človek, vse odkar je postal gola opica potrebuje kose blaga, ki naj zakrijejo vsaj njegova spolovila, pa še zdaleč ne zaradi srednjeveško obarvane funkcije preprečevanja rojevanja grešnih misli.
Nenazadnje se mi zdi malce egocentrično, brezobzirno in netolerantno (kar je malce skregano z miselnostjo, ki po mojih predstavah tiči za konceptom nudizma) s strani fantovih staršev, da te nenehno vabita med nudiste, čeprav vesta, da sama nisi nudistka in nisi vajena razgaljenosti pred ljudmi, ki niso tvoji spolni partnerji ali bližnji.

Sledi malo nakladanja:
V zvezi z nudisti se rado omenja, da so to sila vseh spon sramežljivosti osvobojeni ljudje, ki se počutijo dobro v svojih (golih) telesih. Ob tem se mi poraja vprašanje, kako za vraga ti lahko uboga cunjica, ki zakriva luleka ali lulico preprečuje, da bi se počutil svobodnega in srečnega v svoji koži (oz. kako strašno zafrustriran moraš biti, da se zaradi gat ne počutiš svobodnega)? Sama sumim, da je nudizen primeren predvsem za ljudi, ki so v svoji osnovi ali podzavesti rahlo zavrti, morda zato, ker so bili deležni spolno represivne vzgoje in potrebujejo drastičen ukrep za samozdravljenje zavrtosti (nekako tako, kot bi strah pred pajki zdravili s soočanjem s pajki), ali pa zaljudi, ki so bili vzgojeni kot nudisti in posledično zaradi navajenosti gole počitnice doživljajo kot nekaj vsakdanjega.
Mislim, da je potrebno razumeti, da smo si ljudje različni in imamo lahko povsem različne pojme o tem, kaj je svoboda in kaj so tabuji. Nekdo lahko denimo brez problemov vsako leto paradira po plaži popolnoma gol, obenem pa pozeleni ob misli na prisostvovanje izmenjavi nežnosti med gejema, kar bi se nekomu drugemu, ki niti v sanjah ne bi vstopil v nudistični kamp, zdel povsem naraven in lep prizor.
Zato se mi zdi, da nudizma ne gre priporočati kot neko univerzalno zdravilo zoper sramežljivost in kot nekaj, kar bi moral vsak poskusit iin zartreti tiste dele svoje osebnosti, ki mu pravijo, da se v takšni situaciji preprosto ne bi dobro počutil.