Diskriminacija mladih pri iskanju prve zaposlitve

Tako, moram se malo izpovedat ...

Lani septembra sem diplomirala (VII. stopnja), čez cel študij sem imela dobro plačano in všečno študentsko delo v javni upravi. Govorilo se je celo o tem, da bi me redno zaposlili ampak tudi to pisarno je oplazil vele-varčevalni zakon in so me odrezali. Okej, razumem, razmere niso najboljše, sem si rekla, si bom že poiskala redno delo drugje. Optimistično sem se lotila pošiljanja prošenj, prijav, sanjarila o idealnih službah itd. Do danes pa še vedno nič, niti enega povabila na razgovor . Samo odgovori, ki jih prejmem v povprečju 2 meseca po poslani prošnji, da me žal niso izbrali izmed 500, 600, celo 700 prijavljenimi . WTF?

Ker nisem, po domače povedano imela kaj za počet v življenju, sem se vpisala na magistrski študij in s tem pridobila vsaj študentski status in možnost dela preko napotnice. Če verjamete ali ne, na razgovorih (!) za študentsko delo, na katerih sem do zdaj bila, so o odločitvi ali me bodo vzeli ali ne, mencali približno 2 tedna do 1 meseca za vsako delo. Nisem dobila rednega vsakodnevnega dela, ampak samo tu pa tam vskočim, ko me potrebujejo. To je tudi moj edini vir prihodka.

S februarjem bo začel teči 6ti mesec, kar sem brezposelna in počasi me to že zelo mori. Saj vem, da ljudje tudi zelo dolgo visijo na Zavodu in čakajo na službo, ampak resnično to brez-službeno stanje zelo slabo vpliva name . Delo iščem v vseh panogah, kjer mislim, da bi bila sposobna delati, gledam tudi za službe, ki so nižje od moje izobrazbe, spremenila sem dopise, ki jih pošiljam, ubrala drugačne pristope ob kontaktiranju delodajalcev ... In še vedno nič.

Najbolj me grize to, da sem sposobna dela, resnično si želim redne službe te pa od nikoder. Živim s fantom, ki trenutno krije večino najinih življenjskih stroškov, kar me še toliko bolj boli. Obvezne življenjske stroške, priboljške in vse kar je pač v življenju treba plačat, želim poravnati SAMA. Ampak kako, če nimam nobenega dohodka?!

Pridejo dnevi, ko sem zelo depresivna zaradi tega in ne vem kaj storiti ... Ima še kakšna podobne težave? Kako se spopadate s tem občutkom neučinkovitosti, prazno denarnico, tudi odpovedovanjem določenim stvarem?

Sedora, ker že imamo pravo temo za to tematiko, sem tvoje sporočilo prestavila.

Ko so me sedaj prestavili v ustrezno temo sem prebrala prejšnje poste in joj punce, kaj bo z nami? Je kateri izmed vas v tem času že kaj uspelo?