Delodajalci lahko zavrnejo kadilca?!

Vem za primer, ko so imeli v neki večji firmi v kadilski sobici kamero
in so nadzorovali kdo hodi kadit. In ta čas potem delavcem trgali od
plače.

Ker 4x15min za cigaret je ena ura dela. In dvigalo gor, dvigalo dol, pa hodnik....



Mislim, da je to pravica delodajalca da si izbere koga bo zaposlil. Kot
si kadilci izberejo kajenje, si lahko delodajalci nekadilce.Ni bolezen,
je razvada in se mi zato ne zdi diskriminatorno.



Podpiram pa nekadilske javne prostore, ker mi je od cigaretnega dima slabo.

V firmi, kjer dela prijatelj, imajo točno določeno, kje in kdaj se sme
kaditi - samo v kadilnici in samo dvakrat med delovnim časom. Na prvi
pogled se mi je to zdelo diktarorsko, ampak prijatelj je povedal, da so
dejansko ljudje pogosto hodili na nekajminutne čik pavze (če so bile
združene s klepetom, so se seveda še nekoliko podaljšale) in je vodstvo
ugotovilo, da je vseh teh izostankov preveč.
Kar se pa tiče vseh ostalih kategorij, ki ste jih tukaj navedle, bi
delodajalci itak radi, da crkneš na delovnem mestu in si potem po
možnosti neseš še kaj dela v grob, da ga boš opravil posthumno. Družina,
otroci in nasploh zasebno življenje so zelo moteč faktor, ampak logično
je, da hočejo delodajalci čim več profita, tako da od njih ne moremo
pričakovati, da bi se prelevili v socialne ustanove. Zelo problematično
pa se mi zdi s strani države, da to podpira, oziroma če že podpira, naj
potem nikar ne čivka, da imajo ljudje premalo otrok in podobno. S
parimi osladnimi plakati, kakršne so na primer lepili takrat, ko so se
srdito vojskovali proti 1,5 slovenski samski ženski, ki bi se leta 2196
morda hotela umetno oploditi, se pač nič ne reši.

Tu se gre samo za razvado oz. odvisnost. In to ni primerljivo: Poleg tega matere, bolni, homoseksualci ali druge veroizpovedi so zaščiteni in mislim da enačenje kadilcev z temi skupinami ki so bile dolgo časa zatirane ni primerno. Saj zame. Konec koncev se sam odločiš da kadiš, posledice poznaš in odločitev je tvoja. Torej ne se pritoževat.