Delo po porodu- kdaj?

 

 

jaz sem pri prvem otroku takoj po prihodu iz porodnišnice vse sama opravila (imamo samo eno babico, ki je bila takrat še v službi), mož je bil v vojski in je šele čez štirinajst dni prišel na dopust. k sreči sem se zelo dobro počutila, tako da ni bilo nobenega problema. hčerko sem pa lahko povsod s seboj vzela, ker sem jo dobila poleti. pri sinu sem ravno tako več ali manj začela vse delati takoj, samo prvih nekaj dni je mož peljal hčerko v vrtec in jo šel tudi iskat, pa v trgovino je šel ipd. lp.

 

 

 

Jaz jih poznam kar nekaj, ki hodijo z mano na faks, ki imajo otroke in jim znese zraven tako faks kot služba. Ena sošolka je rodila 2 meseca nazaj, pa je rekla, da pač vse gre, samo da se bo pač mogla lepo sproti učit, ko mali spi čez dan, ker dejstvo pa je, da ne moreš dat vsega na stran in se par dni pred izpitom 14 ur dnevno učit.

 

Je pa zelo odvisno tudi od žensk samih, ker enim vse zlaufa zraven, ene pa majo še babice pri roki, pa ne morejo kao nič naredit zraven dojenčkov.

 

 

Moja prijateljica je med porodniško naredila tri izpite in diplomo, tako, da mislim, da če imaš voljo in organizacijo, se da in ni nobene ovire.

To je pa najprej zelo odvisno od otroka, njegovega ritma, temperamenta, in nato od podpore, ki jo imaš v partnerju in ostalih sorodnikih in prijateljih: torej, če imaš zanesljivo osebo, ki je voljna popaziti na otročka. So pa lahko večje obveznosti tudi veliko breme, saj zna biti tempo v otrokovih prvih tednih/mesecih/letih naravnost ubijalski, pa tudi motivacija je lahko nekje povsem drugje.

 

 

Na začetku je povsem odvisno kakšen porod si imel, kasneje pa od ritma novorojenčka. V mojem primeru se ne bi mogla zanesti na prosti čas, ko zvečer otrok zaspi, ker je naša frčefelca zaspala zelo pozno, najprej ob 23. uri. Pozneje pa smo uspeli nočno spanje spraviti na 22. uro. V prvih treh mesecih smo se še borili s krči, ki so bili večinoma ravno v teh urah in včasih sva šla spat še pozneje. No, jaz sem po carskem potrebovala malce več počitka, tako, da mi je bilo včasih kar težko dočakati zadnje dojenje in spanje. Ampak vsak otrok je drugačen, pa vse je odvisno od volje. Če ti bo učenje prioriteta, se za vse najde čas. Sploh pa bi kar rekla, da sem navkljub vsemu imela zelo veliko energije.

Jaz sem počivala slab mesec in pol po porodu, veliko sta mi pomagali babici (moja muti in tašča) ter seveda moj dragi, ki se je maksimalno trudil in mi še danes full pomaga.

Jaz sem tik pred velikim zaključkom - spomladi imam namen, delam na tem, da končam študij - diplomiram.

Je pa res, da se veliko več da narediti v prvih treh mesecih otrokove starosti, po-tem pa vsak dan težje, saj se jim mora skoz kaj dogajat. No, vsaj pri nas je zdaj tako:)

Ampak mi ni žal niti minutke, ki jo posvetim Sari. Odrasli se že spedenamo, ko imamo čas.

Otrok pa tako hitro raste...

Nadine, naj ti čimlepše in čimhitreje mine, da objameš svojo pikico.