Bedno, bedno, bedno. Brezvoljna, namesto, da bi šla laufat, sedim na balkonu in kadim (ne vem zakaj sem spet začela) in potem mine dopoldan, grem delat, pridem domov, grem spat in vsak dan ta teden je enako. Saj se zbrcam kaj zmigat (ker kondicija pač ni naključje, kot smo že ugotovile), ampak mi je res vse tako težko. In ljudje, ki me ne pustijo, da se premaknem naprej in sem srečna. Naj gre nekam vse skupaj.
There are clubs you can't belong to, neighbourhoods you won't live in, schools you can't get into. But the roads are always open.
V službi delam na enem projektu, kjer sem odvisna od treh zunanjih oseb, da se dogovorijo med sabo (vsak iz drugega podjetja) in traja že cel teden, pa še nič. Jaz ubistvu brez njihovega posredovanja ne morem nič narediti in se že 3 dni "praskam", ko se bodo pa oni končno dogovorili bom imela pa toliko dela, da bom najbrž morala delati med vikendom, ker seveda imam deadline, ki je nemogoč.
Današnji dan in že nekaj mesecev preživljam dneve polne hrupa, zaprtega prostora, godrnajnja, pritoževanja, nadiranja , potem še vsakodnevne obveznosti doma, zvečer imam glavo kot sršenje gnezdo. Grozno sem utrujena.