Carski rez na dogovor

Alexa, zato, če je nekoga nečesa zelo strah, še ni duševno bolan.
Pa konec koncev v vsakem primeru zagovarjam možnost izbire, ker menim, da bi morala to biti naša osnovna pravica. Tudi v stilu 'VB' - če njej tako paše in ustreza, sem tudi jaz zadovoljna in nič na slabšem (oz. se me to niti ne tiče).

Ma, prav nič mi ni všeč, ker se mi zdi, da sem z mojim vprašanjem ( ki je bil iskren) na prejšni strani, sprožila plaz takega in drugačnega negodovanja. Zakaj sem postavila to vprašanje? Enostavno zato, ker mi res ni jasno zakaj bi se zdrava nosečnica odločila za CR, zdaj, ko se lahko ženske poslužujemo porod s pomočjo epidularne analgezije. Meni se namreč zdi to mnogo boljša izbira, sploh  upoštevajoč kasnejše poporodno obdobje.

Me pa kar malo prizadene to, da ženske tudi pri tej nam resnično skupni zadevi, zanosimo- rodimo lahko samo ženske- ne najdemo skupnega jezika.

Materinska ljubezen ni prav nič pogojena s stopnjo bolečine pri porodu, zato mi je vstrajanje pri porodni bolečini brez smisla.  CR se mi pa zdi tako nikakršna alternativa, zdi se mi, da tukaj ženska šele potegne krajši konec. Mnogo bolj podpiram rojevanje po nam ženskam bolj naravni  poti, a vendar brez bolečin.Torej se mi zdi EA sedaj najboljša rešitev.

Točno to kar je povedala fee sem tudi sama želela povdariti s svojim stavkom na prejšnji strani. če se katera boji bolečine pri porodu, ji s CR ne bo nikakor ušla, ker je res mučno, sploh prve tri dni.No jaz sem še danes čisto povožena in sem odvisna od svojega dragega in moje mami, pa hvalabogu je otrok tako priden da imam čas počivati.

In ja strinjam se tudii s Simono. Načeloma je težko govoriti o situacijah, ki jih ne poznaš in vedno poteniti najslabše zaključke. Ubistvu bom napisala svojo porodno zgodbo v drugo temo...ker ni vse vedno črno belo...

Jaz poznam vsaj tri primere CR na željo. Pač poiščeš veze in poznanstva, se dogovoriš z ginekologom ali konec koncev greš v Feldbach ali kam drugam, kjer proti plačilu dobiš, kar si želiš. 
Javno pa o tem ne govori nihče, ker je to s stališča zdravstva sporno. Logično, da jim ni do tega, da bi se lahko vsaka porodnica sama odločala o tem, kako bo rodila, ko pa oni plačajo za te posege. In dokler je CR veliko dražji od naravnega poroda, bo tako tudi ostalo...

Čisto iz radovednosti - ali je že katera preverila, če se da v porodnišnici dogovoriti za CR, ki ga plačaš sam? Nimam pojma, če to deluje ampak logično bi mi bilo, da se na ta način da dogovoriti.

Skratka, da zaključim - sama nimam nič proti svobodni volji in možnosti izbire, mi je pa jasno in logično, zakaj pri nas temu ni tako.

Ja in zakaj je tako? Mislim, da zato, ker take informacije prihajajo iz ust teh, ki pa so že rodile. Tudi sama poznam kar nekaj žensk, ki pripovedujejo prave grozljivke, kaj vse so morale doživeti, ko so rojevale.Verjetno je nekaj res, večina pa je pretirana, kajti ženske smo kar malo nagnjene k pretiravanju, včasih si želimo tudi veliko mero smiljenja, po drugi strani bi pa rade bile junakinje, saj smo vendar rodile in potem se lahko k zgodbi doda vse mogoče, da je bolj pretersljivo.  Tega sama ne odobravam, saj sem tudi sama bila žrtev takih zgodbic in odkrito povedano sem se poroda zelo bala in to v tako meri, da sem pri prvem porodu dolgo odklanjala protibolečinsko sredstvo, saj sem samo čakala na tiste res, res grozljive nečloveške bolečine, ki pa jih do konca poroda ni bilo.

Sama imam dve hčerki in bi bila tako zelo vesela, če bi lahko rodile brez hudih bolečin in zapletov, da bi imele izbiro kako bodo rodile. Zato podpiram EA in še vse kar bo mogoče sledilo v tej smeri v prihodnje. Žal pa v mojih očeh to ni CR, kar itak že vseskozi trobim.
Velikokrat berem, da moramo kontrolirati kaj otroci gledajo po TV in ena stvar, ki mi je prav zoprna je, če  moji hčerki vidita televizijski porod. Saj me vse zgrožene sprašujejo ali to res tako zelo boli.Saj vendar ženske kričijo, vreščijo in nekatere celo preklinjajo. Trudim se, da jim razložim, da je to zopet ena od televizijskih nerealnosti  in upam, da se zaradi tega ne bosta bale poroda. Po drugi strani pa prav dobro vem, da bo okolica veliko prispevala k temu strahu ampak ne iz moje strani, nikakor ne.

Podpis pod tole.
Jaz sem rodila v Ljubljani, pa nimam ene pripombe čez porodnišnico, drugič v Izoli, pa tudi ene pripombe ne čeznjo.

Jaz s svojim počutjem in zdravjem poskušam čim manj eksperimentirati, če sem 'taglasna ki ni rodila' tudi v redu, mi poleg nekaj izkušenj bližnjih zadostuje tudi nekaj sosednjih tem na tem forumu, da si ustvarim določeno mnenje. Res je, da se večinoma govori o slabih izkušnjah in da ste morda nekatere manj občutljive (če bi meni babica rekla, da še roditi ne znam, ne bi rekla da je bila to dobra izkušnja, zame je to pač nezaslišano, ne bi umrla zaradi tega, niti v sanjah pa tega ne bom sprejela v smislu 'tako pač je') ali ste preprosto res imele pozitivno izkušnjo, to pa še ne pomeni, da gre zanemariti slabe ali biti glasen oz. imeti pravico biti glasen samo takrat, ko nekaj slabega že doživiš. Raje sem prej, pa se slabemu če se le da izognem, je delovalo že prej, pa bo najbrž še naprej. Nisem strahopetna, ne bojim se bolečine imam pa slabe izkušnje (ne konkretno pri porodu), kar se mi nedvomno pozna pri stališčih. Tudi v porodnišnici sem bila, tudi čakala na konec poroda (prijateljičin partner je bil ravno na službeni poti), se bala kaj bo in če bo vse OK in pač mislim, da ni niti približno tako kot bi moralo biti (kar je tudi že bilo komentirano s strani strokovnjakov in raziskovalcev, ni moja domislica), kot že rečeno, ne zato ker bi bilo zdravstveno osebje vsepoprek slabo ali nesposobno, ampak ker delajo v sistemu, ki jim ne omogoča optimalnega delovanja, normalen delovnik in ustrezne delovne pogoje.

Če se vrnem na temo, pa se mi zdi nepotrebno, da se s CR odlaša kakor se je v zadnjem primeru na sosednji temi, če bi bilo pri tem nekaj svobode odločanja, bi morda lahko porodnica na lastno odgovornost in v določenih primerih tudi stroške sebi prihranila muke. Tu konec koncev ne gre samo za bolečino in strah, ampak tudi najbrž obupen strah za otrokovo življenje in zdravje, pa še ravno danes, sem izvedela za smrt novorojenca, tako da sem še nekoliko ekstra nastrojena. Nimam direktnih izkušenj, ampak ko vidim 'nesojeno' mati v takih bolečinah, ki se jih z besedami ne da opisati, nekako nimam več nobene tolerance.

Tako kot so izkušene govorile o slabih izkušnjah naravnega poroda, tako so govorile tudi o slabih izkušnjah carskega reza. Torej kako si boš zagarantirala, da bo vse potekalo vredu in obdržala dostojanstvo ali nekaj?
Mislim, da vsaka nosečka stremi k mirnemu porodu in vsako bitje si želi svojega dostojanstva in je seveda v teoriji vedno lažje govoriti, kot se vse skupaj izkaže v praksi.
Torej počakajmo in bodimo generali. Prej ali potem je brezveze.

Ja no vmes menda lahko debatiramo ali moram bit tiho, ker še nisem rodila oz. dokler ne bom rodila?

Težko si v takih situaciji kot je sedaj kaj zagarantiraš, ampak glede na to, da sem plačala marsikaj kar je manj 'vredno' od poroda, bi si po potrebi tudi to, če bi izčrpala vse druge možnosti. Kako bo dejansko pa ne vem, če sploh bo in če ne bom nekoč drugače razmišljala.

Vsekakor vsak pove svoje mnenje, ne glede na izkušnje.
Edina stvar, ki me moti je ta, da izpostavljaš, da si ti želiš dostojanstva, kot da si ga vsi ostali ne in da vsi ostali sploh nevemo kaj počnemo, ti bi pa to vse upedenala, tako da bi bilo super in itak je vse na easy, samo plačaš pa je.
E pa ni vedno tako.

No, ni bilo niti približno tako mišljeno, poudariti sem želela vidik, da če bomo same sprejemale/požirale vse kar nam dajo in vsako ravnanje ter vedno rekle 'tako pač je', da ne bo nikoli bolje, se ne bo nič spremenilo in prav nič drugega. Konkretno povezano s pravico do CR (ali drugimi opcijami poroda) pa mislim, da nestrinjanje z več pravicami odločanja v splošnem zavira napredek in spremembe, MHO.

Nekako mi polagaš besede v usta, nikoli ni easy, nikoli samo ne plačaš, nikjer nisem tega ne zapisala niti mislila, ravno v tem je problem, da je najlažje iti po ustaljenem sistemu in požreti kar ti dajo, najti druge opcije, se pozanimati, klicariti, brati, težiti, se upirati, skregati, sprijateljiti, najti veze po potrebi, se informirati v nulo, uveljaviti svoje pravice pa zahteva malce več napora.