Punce, hvala! Ful ste pridne z nakazili in z vsemi prijaznimi besedami in dobrimi željami. Sama sem imela priliko tegale kosmatinčka videti že nekajkrat, prvič isti dan, ko je prišel v Horjul in zadnjič - včeraj! Tole vam je res en borec, oz. še več - on dobesedno pooseblja željo in voljo do življenja, kljub vsem bolečinam, grozi in pomanjkanju, ki jih je trpel po poškodbi pa do dne, ko je prišel v roke Poloni iz zavetišča Horjul. V tem času, ko pridno papa in se redi, se mu je zelo popravila tudi dlaka, hodi lažje, repek se celi in z njim celo maha (čeprav bo potrebna delna amputacija), tisto, s čemer te pa najbolj prepriča, pa je lesk v njegovih očeh, ki je iz dneva v dan močnejši, globji in poln življenja. Čeprav nima noska, mu voh dela in tako točno ve, kdaj se bliža čas kosila ali kakšen priboljšek. Ko bi ga videli včeraj, kako je pošnofal po zraku in zastrigel z ušeskom , ker se je v bližini odvijala čokolada!

.... drugače pa najraje hodi Poloni tesno za petami in izkoristi vsak trenutek za crkljanje.. ki ga je morda prvič v življenju deležen toliko, kolikor si ga res zasluži.
Še enkrat hvala, spremljajte temo na mojpes.netu, bomo pa tudi tu še kaj napisali.
Pa srečno, zdravo in žIVALIM PRIJAZNO leto 2007!
Katarina (društvo REPEK)