Stephanie

Tudi jaz sem v iskanju dobre kozmetičarke za nego obraza v Ljubljani ali bližnji okolici. Ima katera kakšno priporočilo? 

Po uspešno prestani gastroskopiji v Diagnostičnem centru Bled v Ljubljani, lahko potrdim, da je tako prijaznih, potrpežljivih in hkrati strokovnih zdravstvenih delavcev zelo malo. Od snažilke, receptorja, medicinske sestre in zdravnice, vsi si zaslužijo vse pohvale  .

Zgolj v vednost, če bo še kdo iskal informacijo, kam naj se obrne za gastroskopijo.

Sem končno spet zbrala nekaj več kot 150 točk, pa vidim, da knjižice ugodnosti tudi ni več. Na terminalu sem videla samo možnost za -15% na nakup. Se mogoče motim?

Edit: Tole spada v temo DM. Se opravičujem.

Ne.

OPM vsako jutro poje zajtrk.

Njihovo stran sem že pregledala. 

Čakalne dobe na napotnico so kar dolge, tako da se bom še malo načakala. Upam pa, da bo samega pregleda čimprej konec in da bo vse ok .

Iskrena hvala za tole priporočilo. Med tem časom sem se že odločila in poslala napotnico prav v podružnico Diagnostičnega centra Bled v Ljubljani. Zdaj vem, da je bila odločitev pravilna .

Pa se lahko po preiskavi kje malo odpočiješ? Ali si toliko sposoben, da lahko normalno odkorakaš iz ambulante? Pa dobiš kakršna koli pomirjevala sploh? Nekje sem brala, da ti samo malo omrtvičijo grlo. Saj se bom podrobneje še vse pozanimala pri zdravniku, ampak bi rada tja prišla pripravljena .

Zaradi ponavljajoče se slabokrvnosti sem dobila napotnico za gastroskopijo. Tiste, ki ste že kdaj bile na tem pregledu, kje ste bile? Kam priporočate, da grem in kam ne? Ljubljanski konec. Grem prvič in me je grozno strah , zato iščem dobro kliniko z usposobljenimi in človeškimi zdravniki in med. sestrami.

Ima mogoče še kdo kakšno priporočilo za kvalitetno sprostitveno masažo v Ljubljani in okolici s sprejemljivo ceno?

Psi so med seboj zelo različni, tudi znotraj pasme. Nekaj, kar ustreza enemu psu, ne bo nujno tudi drugemu. Iz tega razloga je seveda način dela potrebno prilagoditi prav vsakemu posameznemu psu posebaj.

Po zgornjem kriteriju je moja psica pač tumasta. Meni se "ja" kot sprostitveno povelje npr. nikakor ne bi obnesel, zato sem želela opozoriti na to. 

Hojo ob nogi lahko poimenuješ, kakor se ti zazdi. Midve imava "poleg" za šolski poleg, za hojo ob nogi pa "zraven", lahko imaš tudi npr. "skupaj". Vaje je najbolje poimenovati z besedami, ki si jih enostavno zapomniš in so lahko izgovorljive.

Fino je razmišljati tudi v tej smeri, da imaš za ukaz besede, ki jih ne uporabljaš preveč v vsakodnevni komunikaciji. Recimo za sprostitveno povelje uporabiš raje "skoči" kot "ja". Čisto vsakdanji primer: Se pogovarjaš s kolegico, istočasno je pes zraven na prostoru in ti navdušeno kolegici jaaa, to sem mislila in pes vstane, ker misli, da je konec povelja. Mogoče razmišljaj pri poimenovanju še malo v to smer.

Je kuža že "uklikan"? Psu moraš najprej pokazati, kakšno posledico ima klik (tj. nagrado - hrano). V okolju brez motenj delaš po principu: klik-hrana, klik-hrana, klik-hrana... Na tak način mu npr. sfutraš pol jutrajnega obroka in pol večernega obroka. Pes bo na ta način kmalu povezal klik z nagrado. Potem pa lahko greš naprej na učenje samih vaj.

Kliker sicer uporabljaj kot fotoaparat, s katerim slikaš tisto, kar ti je všeč. Ne prej in ne potem, ampak točno takrat, ko je pes naredil določeno stvar dobro/prav.

Pri skakanju nate se naredi, da si drevo. Ne gledaš ga, ne premikaš se, ampak trdno stojiš na mestu. Ko odneha, ga pohvališ in mu spet posvečaš pozornost. Pri lajanju podobno. Če ne želiš, da laja, ko se obuvaš/oblačiš, pač nehaj to početi, kadar laja in pojdi delat nekaj drugega. Ko se umiri in neha lajat, se prideš spet obuvat/oblačit.

Pri pohištvu ignor najbrž ne bo pomagal, bo treba kar fizično preprečit oz. mu drugače dati jasno vedeti, da nima kaj skakat nanj. Tukaj sicer nimam posebnih izkušenj, ker na pohištvo ni nikoli skakala.

Zatezne ovratnice torej še ni navajen in jo komot takoj umakneš. Tisti, ki ti je predlagal zatezno proti vlečenju je sicer res totalen ekspert. Moja bi se kot mladič raje zadavila, kot pa da bi nehala vlečt. Samo z vajicami lahko popuščen povodec dosežeš mnogo prijetneje:

- klik&hrana v tistem delčku sekunde, ko je povodec popuščen

- ko vleče obrneš smer hoje - in ko spet lepo hodi klik&hrana in hoja v prej zastavljeno smer oz. kadar to ni možno

- obstati na mestu - ko te pes pogleda klik&hrana in spet naprej.

Grozno naporno, vem. Ampak končni rezultat je super. Pa še psa totalno zmatraš ob tem.

S pozitivno motivacijo psu pokažeš, kako želiš, da se obnaša še naprej. Ko bo dovoljkrat za določeno zadevo nagrajen, jo bo začel ponavljati. Čista psihologija. Ne pustiš psu, da dela kar se mu zazdi. Daleč od tega. Seveda, če počne karkoli, kar je nevarno zanj ali zate, mu to jasno (in glasno) povej. Če teži ali izsiljuje, ga daj na ignor. Ne glej ga, delaj se, kot da ga ni. Ko neha tečnarit, mu spet posvečaš pozornost. Hitro bo dojel, kaj mu prinaša nagrado in pozornost. Deluj na način: Kdor teži, nič ne dobi!

Meni se sicer mnogo bolj kot Zak dopade kikopup. 

Glede tega koliko psa utrudit pred šolo ni enotnega odgovora. Pri moji psici je npr. super, da tisti dan, ko je trening, sploh ne gre na sprehod. Vso energijo, ki jo ima, usmeri v delo in samokontrolo. Kaj paše tvojemu psu, boš ugotovila sčasoma. Poskusi različne varjante. Glavni alarm, da je pes preveč utrujen je ponavadi počasnejše izvajanje vajic, usedanje ali uleganje, pri moji tudi izbočene žilice pod očmi. Inštruktor vaju bo opazoval, predlagam, da ga vprašaš, če se mu zdi, da je tvoj pes utrujen. Za šolo ti predlagam navadno najlonsko ovratnico. Zatezno pa čimprej vrži v smeti. Malo za šalo, malo zares: Pravilna uporaba zatezne ovratnice. Res, 5 mesecev star mladič sigurno ne rabi zatezne.

Lastnica Bajke je klasik in ne preveč velika zagovornica pozitivne motivacije.

Terierčki navadno rabijo zaposlitev, kako daleč v kinologijo boš šla, je seveda na tebi. Nekateri psi rabijo več mentalne zaposlitve, drugi manj. Ko bosta dlje časa skupaj in se bosta bolje spoznala, boš ugotovila, kaj potrebuje tvoj pes. Nekateri so z učenjem enostavnejših trikcev doma in aktivnimi sprehodi povsem znosni, drugi pa potrebujejo več zaposlitve in dela, da pokurijo svojo energijo. 

Pasje šole vzamejo ogromno časa, energije, živcev in usklajevanja. Sem pa prepričana, da bo vse poplačano, ko boš videla napredek pri svojem psu in končno pri sebi. Dober odnos se ne zgradi v 10 urah tečaja. Jaz sem prvi izredno viden napredek opazila po nekje pol leta tečajev. Potem je šlo samo še navzgor. Ne obupat, rezultati ne pridejo čez noč. Pes bo počasi prešel v puberteto, kjer bo sploh preizkušal meje in svoj položaj. Ne se dat, bodi dosledna, mirna in stabilna vodja krdela.

V Kranju ti toplo priporočam pasjo šolo Sedi5. Z lastnico te pasje šole imam izkušnje; super punca, ki obvlada psihologijo psov in hkrati zna delati z ljudmi.

Vsekakor moraš imeti v mislih, da obisk samo enega tečaja ne bo dovolj. Predvsem iz vidika, ker zelo verjetno ne boš še dovolj usposobljena, da z vzgojo nadaljuješ tudi sama.

Moj iskren nasvet: Beži stran iz pasje šole, v katero si se vpisala še preden mladičku, ki ga je treba še celega izoblikovat, narediš preveč škode.

V društvu, kjer sem delala BBH, sicer generalno zagovarjajo pozitivno motivacijo. Sem pa imela na izpitu priložnost videti psa (sicer je delal izpit višje stopnje), ki je bil šolan z pomočjo rukni-cukni in pomojem tudi elektične ovratnice. Rezultat: Pes je bil pod groznim stresom; nobenega sodelovanja ni bilo med vodnikom in psom. Pes je ušel iz poligona, ker je imel priložnost in ker ga na izpitu pač ne smeš cuknit. Medtem ko je moja z največjim veseljem hodila poleg zraven mene in imela "nasmeh do ušes", ker ji je "delo" z mano največji užitek na svetu.

Glavna fora pri hrani je, da je pes nagrajen za željeno vedenje. To ni podkupnina, ampak nagrada! Za to, da pes fehtari za hrano, mora obstajati sankcija, npr. ignoriranje, ki je sicer za psa huda kazen (ki pa mu ne škodi, kot mu psihično škodi rukni-cukni). Psa ne podkupuješ, ampak ga nagrajuješ za tisto, kar hočeš, da počne tudi v prihodnje. Najbrž je tukaj prišlo do nesporazuma in rezultati niso bili takšni, kot bi lahko bili pri tvoji sestri. Ne vem, ugibam. 

Jaz sem s klikanjem, hrano in dolsednostjo mojo psico iz super duper hiperaktivno navdušeno ljubezni polno do vsega psa vzgojila v psico, ki z veseljem sodeluje z mano in jo lahko povsod vzamem s sabo. Nagradice moraš tako ali tako postopa umikati. Ampak res postopoma in z zdravo pametjo. Kot začetku ti mora na tem mestu sigurno pomagati dober inštruktor oz. nekdo, ki je tega vešč.

Menim sicer, da nekateri iništruktorji to ne bi smeli biti. Ker nimajo pojma. Ali pa imajo ogromno znanja, pa ga ne znajo prenesti na vodnike. Nekateri bi radi tudi na polno kasirali za nič opravljenega dela. Priporočam, da pred plačilom tečajnine greš na ogled vsaj ene ure tečajev pri bodočem inštruktorju in se z njim pogovoriš. Če se mu ne da nameniti časa zate, glej zgoraj (beži stran!). Pogovori se s tečajniki, ki so tam. Pozanimaj se. Omenjenih šol sicer ne poznam, žal.

Priporočam tudi knjigo Vzgojimo psa - prijazno, a učinkovito (Stariha Pipan). 

Se opravičujem za esej, o vzgoji in šolanju psov lahko govorim cel dan 

Poskusi s sodo bikarbono in alkoholnim kisom: 2 žlici kisa in 1/4 skodelice sode. Meni je to na preprogi naredilo pravi mali čudež.

Ne drži.

OPM je prostovoljka.

Jaz sem aparat začela nosit pri 22 ih. Sicer sem še študirala, ampak sem ves čas delala z ljudmi - na delovnem mestu, kjer se pričakuje velika stopnja urejenosti. Nihče me ni gledal postrani; je pa res, da sem si aparat želela in mi je predstavljal zgolj pot do končnega cilja - lepih in zdravih zob. Nosila sem ga samozavestno. Še sedaj, ko vidim starejše, ki nosijo aparat, mi je to grozno simpatično. Prej sem se vedno smejala z roko pred usti in na fotkah sem zgledala kot vampir (dejansko imam malo fotk iz otroštva).

Zruvali so mi 8 zob, kar pomeni, da sem v ustni votlini imela luknje na vseh možnih koncih (dokler se niso postopoma zmanjševale). Vse trojke (predvsem zgornje) so bile tudi precej špičaste, ampak so se po nošnji aparata zadovoljivo zlile z ostalimi zobmi. Sedaj z največjim veseljem pogledam fotke zobovja prej/potem.

Če nisi zadovoljna s svojimi zobmi in nasmehom pojdi v to investicijo. Verjamem, da si boš čez leto in pol hvaležna in boš ponosna nase!

Odgovor glede menjave SIT v €: KLIK

Jem. Ampak vedno bolj razmišljam, da bi počasi ukinila ali vsaj konkretno zmanjšala količino mesa. Mi sploh ne paše več. 

OPM si je že ogledala okrašeno Ljubljano.