GoldenEye

Kokola, tale tvoja zgodba človeka naredi optimističnega. Zelo sem vesela, da si spet našla srečo!   Ti želim, da bi trajalo... Drugače pa vse, kar si napisala 100 % drži. Se bom tvoj post kar na pamet naučila in se probala čim bolj praktično držati vsega  Hvala ti, res!

Ja, kokola, upam da bom kmalu spet vesela pa srečna...dolgo se že vleče tale žalost. Ampak baje, kar traja, da si opomoreš od takega šoka. Se tolažim s tem, da je tole moje trenutno stanje, glede na okoliščine normalno, mi pa sploh ni podobno takole "depresiranje".  Nikoli si nisem mislila, da te lahko izguba partnerja tako močno prizadane.  Drugače ste pa res super punce tukaj gor! Hvala za tolažbo, mi v teh dneh res prav pride 

BBCC in Tikka, hvala vama za spodbudne besede! Se trudim zapolniti čas s stvarmi, ki me veselijo, treba je pri tem se le še naučiti izklopiti glavo in nehat mislit na preteklost... Je pa to zelo težko, sploh, ker je zveza trajala dolgo.  Treba se je tud navadit bit samski - najslabši so vikendi... Malo me tud boli, ko vidim, da sem kar naenkrat edina v mojem krogu priajteljic, ki je samska...

Tukaj ena na frišno samska...ampak ne bi bila rada dolgo sama. A vas kdaj skrbi, koliko časa boste še samske? Bedno je, ker nikoli ne veš, kaj te čaka...pa tisti, kaj pa če ne bom nikoli več srečala koga, ki bi bil pravi zame? Kako ostati optimist?