No pa imam tudi jaz vprašanje in me muči zmedenost, predvsem pa nihanja pri njemu.
Na kratko želim izpostaviti problem.
Spoznala sva se v službi in sprva mi je šel grozno na živce ... niti videti, ga nisem mogla, pa čeprav mi ni naredil popolnoma nič. Samo omenil ga je kdo, in so mi šle vse kocine in lasje pokonci.
Potem sva se nekako bolj poštekala in spoznala sem, da pravzaprav ni tako zelo slab fant in nekako mi je zlezel pod kožo.
Začela sva si malo bolj pisati sporočila in se več pogovarjati. Tiste nedolžne fore, ki so povzročile rahle metuljčke v mojem telesu.
Na sestanku sem sodelavki omenila, da grem po službi na krajši vzpon, da se razmigam ... on je slišal, točno je vedel do kdaj in kje delam, saj on pripravlja načrte in tedenske plane. No, in ko čakam kolegico, da skupaj gremo, se mimo pripelje on in njegov kolega, ki gre prav tako na isti vzpon kot jaz. Verjetno zgolj in le naključje.
Naslednjič sva skupaj osvajala vrh in takrat sva se še malo bolj spoznala.
Skratka muči me le to, da ne vem kaj naj si sedaj sploh mislim o njemu.
14 dni nazaj mi piše in pravi, da me že full dolg ni videl, me vabi na kavo ( na katero sploh ne greva, in niti ne piše, da ne more ) ... kot bi ga odrezal ... na sporočila niti ne odgovarja več redno, in se mi zdi malo bolj zadržan nasploh.
Saj pogovarjava se še vedno, tudi čutim, da je nekako vesel in srečen ko me vidi ... a ne vem zakaj tak odmik glede na vse?
Morda sem delno kriva tudi sama, saj sem se v tem času precej navezala na drugega sodelavca, ga večkrat omenila čisto nehote, ampak to jaz ne smatram kot nekaj zelo narobe, glede na to, da je ta drugi sodelavec poročen in kaj več kot tesno prijateljstvo ne pride v poštev.
Muči me, ker enostavno ne vem kaj naj si mislim glede njega.
Npr. smo bili v službi ... na začetku se niti pogledala nisva, niti besede spregovorila, kot da ne bi obstajala ne en in ne drug. Oba trmasta.
On pa reče tko naglas ... vikend bo pester in grem na tekmo, kjer bodo ženske igrala, da najdem dober plac in da imam vse pod kontrolo. Full otročje
Kaj ostale menite?
Situacija je taka, da sva se skoz menila preko SMS in maila, da še greva kdaj tja gor oz. kak drugam po okoliških predelih Lj., pa je vedno nekaj prišlo vmes ... ali vreme, ali mene ni bilo, ali on ni mel časa ... skratka skoz neki.
Na firmi pa je bil zaposlen tudi en drug sodelavec v logistiki, s katerim sva se tud full poštekala ( sicer že ima otročke in družino ) in se je kdaj nehote naredilo, da sem Juretu omenila njega oz. čist tko kaj rekla zanj. Malo sem dobila filing, da je malce ljubosumen in te fore. Smo tud deklarirali robo, ki je prišla, pa je prav pogledu se mi zdi, kako bom odreagirala, ko v prostor vstopi Matej.
No kaj je bilo ...dobrih 14 dni nazaj mi piše, da me že full dolg ni videl, in da se morva drug teden kaj ujeti. Potem me tisti dan, ko se preselim v Lj. vabi popoldan na kavo v center ( kar nazadnje sploh nisva šla, ker mi tud javil ni da ne more, ne tisti in ne naslednje dni ... kot da nič ni bilo. OK, sam jaz pa čakam ko budala.)
Vse je zelo težko opisati in spraviti na papir ... napisala sem kolikor toliko nazorno sem lahko izlila svoja čustva.
Hvala vsem, lp