No, pa se vas je še nekaj oglasilo. Sem vedela, da ste same fajn punce tle gor 
BBCC je napisal/aŽenske smo "estrogenske", skrbnice odraščajočega "zaroda"
in ognjišča, medtem ko moški skrbijo, da je kaj za dat k ognjišču in da družina preživi. Tvoj to dela, in glede na to, da si ti doma, verjamem, da težje doume, koliko je tu truda in odrekanja. Njihov testosteron jih sili v akcijo, zdaj takoj, boj na zunanjem prizorišču, da bo lahko poskrbel za družino. Povej mu, da to vidiš, boš videla, kako mu bo to drago. Ne vem, koliko imata že od prej nekih klasičnih slovenskih vlog ženske in moškega, to veš najbolje sama.
Drži se, bodi vztrajna, zaupaj vase in zavedaj se, da je veliko ljudi še v slabšem položaju, kot si sama.
Midva nisva nikoli imela klasične porazdelitve vlog, oba sva delala, kuhala, skrbela za gospodinjstvo. Zdaj je logično, da je vse bolj na meni, pač skrb za otroka, kuharija in to, mi pa on tudi veliko pomaga, ampak kot že rečeno, je veliko preveč odsoten in niti ne pričakujem pomoči pri gospodinjstvu od njega, več mi pomeni, da malega pelje na sprehod al pa da se pač ukvarja z njim. Ma jaz si ne predstavljam, da bi bila gospodinja, npr. v ZDA je normalno, da je mama doma, ko so otroci majhni, ker moški ponavadi zaslužijo dovolj za familijo. Midva imava kljub enemu prihodku dovolj financ, lahko si normalno privoščimo vse, ampak no way, da jaz ostanem doma, ker nisem tak tip. Kot sem že rekla, rabim neko rutino, zjutraj vstat, it v službo, uporabljat možgane 
Ineya, super, da se je oglasila ena mamica. Ti vsaj imaš službo, v katero se lahko vrneš. Seveda se zdaj maksimalno posvetiš otroku, saj zato je porodniška. Ampak ja, kljub temu da zelo uživam s svojim otrokom, sploh zdaj ko je v starosti, ko je res vsak dan kaj novega in je hkrati že dovolj samostojen, da lahko vmes še kaj naredim, je dan skoraj enak dnevu, ves čas pospravljam, razmišljam o tem, kaj bom skuhala, kuham, pomivam posodo, previjam, se igram, greva ven ... Skratka kolikor mi je lepo in vse in bi imela še enega otroka v prihodnosti, mi je vseeno kar težko.
summerbreeze je napisal/a
Poleg tega, ženske za božjo voljo mame ste (oz. vsaj dve izmed vas). Jaz sem pri 30+ samska in brez otrok, pa priznam, da ko sem zdaj prebrala nekatere odgovore sem se za trenutek vprašala, če je z mano kaj narobe, da ne čutim občutka nekoristnosti.
No, odvisno če si ti sploh želiš otroke, ker enim je to cilj in želja, drugim pa pač ne (ker si napisala, da si pri 30+ brez otrok). Jaz sicer nisem napisala, da se počutim nekoristna, ker vem, da v bistvu opravljam pomembno nalogo - vzgajam malega človečka
, ampak ja, razumem, od kod ti občutki. Čestitke za 2 študija. Tudi jaz sem ves čas študija delala, prav tako prostovoljno. Imam več let delovnih izkušenj, tako da nisem začetnica.
Saj ko je tako lepo vreme in sva z malim več ali manj cel dan zunaj, kar nekako odmislim svoje težave. Malo me zamori, ko zjutraj pregledam oglase ali pa ko dobim kakšno zavrnitev, ampak nimam kaj drugega kot iskati naprej. Jaz upam, da res vse čimprej kaj dobimo in da se čimprej uredi ta situacija na delovnem trgu.