DiptyquePhilosykos

Ta ne, toda drugi ....

Tale vonj sem srečala zgolj bežno - predhodnici sta o njem napisali vse. Ni bil zame, nikakor, toda takšen, kot je, bo nemara našel svojo "pravo žensko", zato ga - če ne pristoji tebi - ne gre obsojati.

Odlikuje pa ga to, kar je značilno za vse izdelke te hiše in kot se je odlično izrazila predhodnica: kakovost in odsotnost vsakršne "banalnosti".

Bom pa napisala nekaj več o tej hiši, katere izdelkov pri nas - po svoje k sreči - še nisem srečala. Zakaj "po svoje k sreči"? Ker jih sama zelo rada uporabljam in mi je pač - kot vsakomur - všeč, da jih ne vonjam na vsaki peti ženski ...

Z Diptique sem se srečala pred leti v Amsterdamu. Oba vonja, ki sem ju na koncu kupila, sta me sprva odbila. Samo trmi prodajalke se lahko zahvalim za to odkritje ...

Prvi je bil istoimenski L'Eau Diptique, izdelan na osnovi recepture za potpuri iz 16. stoletja. Ko sem ga dala na roko, sem pomislila, da sem padla v tono potpurija z glavno noto klinčkov. Kompot. Ampak vonjavi je treba dati čas. Veliko časa. Skoraj preveč časa. Po kakih dveh urah te namreč osvoji, saj je božanski, z rahlim vonjem "po čistoči", ah ... To dolgotrajno čakanje, da prva nota izzveni, utegne biti zoprno pred odhodom ven, saj je prej dišava tako močna, tako preobsežna, da se je preprosto treba nadišaviti toliko prej. To zna biti zoprno, no, ampak vseeno je to moj vonj številka ena.

Drugi, ki me je osvojil, je nekakšen kis za telo, ki sprva tudi smrdi, da ne moreš verjeti - po kisu in škatli z zdravili. No, z možem sva bila pozneje na večerji, podala sem mu vžigalnik, sklonil se je k mojemu zapestju in zinil: "Ahhhhh - kaj je to???" Začela sem nekaj govoričiti o smradu, nato pa sem vseeno povohala - in nisem mogla verjeti! Fenomenalen - vendar absolutno čudaški - vonj. Redno ga kupujem.

Pozneje sem se srečevala z njihovimi vonji in kadar sem v tujini, vedno skušam najti trgovino z njihovimi izdelki.

Stekleničke in škatlice so za moj okus čudovite, brezhibne, elegantne, popolne ... kar hočete. Morajo pa biti ZELO nerodne za večino žensk, sploh za tiste z drobnimi dlanmi, saj so zelo velike in povrhu oglate. Sama imam pianistične šape z dobrim razponom, recimo temu srednje velike moške dlani, pa mi ravno sedejo v roko. Kar mi po svoje ugaja, saj so stekleničke številnih parfumov zame "premajhne".

Skratka, tale hiša Diptique dela nekoliko utrgane vonje, primerne za nekoliko utrgane ljudi. Še vsak vonj, ki sem ga srečala, je bil po nekaj zelo posebnega: včasih neverjetno zadanejo, včasih čisto falijo, nikoli pa me ne pustijo ravnodušne. In vsi se precej razlikujejo od "konfekcije", pa če je še tako dobra.

Kot da vsaka od njihovih dišav dobesedno zahteva zelo poseben tip človeka. Nekatere so mi bile nepopisno všeč, a si jih preprosto NOSEM UPALA kupiti, ker nisem bila prepričana, da bi jih znala nositi. Pa sem močna babnica, ki lahko spravi nase marsikaj, še kakšen močen moški parfum lahko dam nase, pa bo - tako pravijo - učinkoval super. Ampak pri Diptique resno svetujem: PREVIDNO!

sok zelenih listov

Vonj me spominja na ravnokar prelomljene zelene liste (morda figove, morda tudi ne), kar se sadežev tiče, pa le na zelo nezrele in trpke fige. Mislim, da sem tokrat pri preizkušanju prvič izrazito povezala neki vonj z barvo - v tem primeru zeleno. To je resnično zelen, rastlinski vonj, ki pa se z mojo kožo v tem jesenskem obdobju ne mara, čeprav mi je sicer zelo pri srcu vonj pravkar pokošene trave. Sicer je odločen, izrazit, kvaliteten, obstojen, izviren in nikakor banalen, vendar zame trenutno neprimeren.

Avgusta 2007 popravljam oceno: lani se mi je kar zdelo, da jesen ni pravi letni čas za to dišavo, in sem jo prihranila do tega poletja, ko sem jo znova testirala. Glede lastnosti vonja lahko povem popolnoma isto kot lani, se mi pa dosti bolj poda zdaj v toplejših dneh, sploh če so nekoliko deževni (a ne hladni). Porabila sem odlitek, ki mi ga je lani podarila Malina, in nato podlegla steklenički...

Lapuh

Eden zame sila redkih vonjev, ki ne le, da mi niso všeč, ta ima prav posebno odurno komponento, za katero točno vem, od kod izhaja, namreč, mene spominja na vonj lapuhovih listov, takih obcestnih in potrganih, ki zame neizbrisno nosijo asociacijo na praktično redne bruhalne epizode ob določeni sila ovinkasti cesti do Petrovega brda in čezenj do Podbrda. Nekje na tej relaciji sem si v otroških letih vedno izprosila postanek, da sem si opomogla od slabosti v avtu, tam so bili vedno ogromni lapuhovi listi, v pravi sezoni s cvetovi, katere sem, jasno, kot vestna nabiralka šopkov tudi v skrajno neugodnih situacijah, nabirala in torej povezala vonj teh listov in cvetov s slabostjo. Prav proustovsko magdaleničasta izkušnja olfaktorne asociacije in pobega v preteklost. Ta lapuh je izrazito spoznaven spočetka, po kakih 2 urah niti ne več toliko.

Če se čisto objektivno lotim opisa, gre za svež, travni vonj, bolj hladen kot topel, nekoliko citrusasto začinjen, manj lesen, cedrovinast, četudi to obljubljajo. Konkretnega vonja po figah nima, figovi listi so najbrž ta "moj" lapuh, čeprav so figovi listi pri meni sicer zapisani kot prijetno "mediteransko"-zeleno zmešan, topel in skorajda sladek vonj, tu je tega le za kanec, ima pa pridih kulinaričnosti, v okusnem (v obeh pomenih ) smislu. Drydown je slajši in toplejši kot otvoritev sama, a niti ne izraziteje, v ospredju je nekakšno približanje vonja koži, mlečnost, kremnost. Vsekakor jako zanimiv in izstopajoč vonj, meni je bilo sicer v nekaj minutah slabo, ko sem si ga nanesla na zapestje prvič in zadnjič pred dobrimi 5 leti, verjamem pa, da je ta odziv omejen name in moje potovalne bolezni , sploh spričo dejstva, da gre za najbolj popularen Diptyque-ov vonj, ki si je zaslužil širše očarano občinstvo, ki je do te mere obsežno, vonj pa dostopen, da bi že težko govorili o kakšni butičnosti. Nišni ali butični vonji kot kategorija so danes že kar dodobra precenjeni, sem pa spada itak skoraj vse dišeče, česar ne dobimo ravno v Muellerju, nekako dogovorno jim pritiče višja cena, Diptyque se tu, pohvalno, z njo niti ne diči . Če iščete prav figov vonj (ne listi, dejanske figice), velja ovohati tudi Diptyque-ov Figuier, ki je sicer vonjava za dom, zvestejša figovcu, prav tako uporabna kot "osebni" in ne le "pohištveni" vonj. Diptyque ima dokaj široko paleto vonjav, med svečkami so posvojili tudi Gallianovo dišavo za dom, ki je menda nesporni bestseller. Če se vrnem k figam, se spomnim tudi na "slovenski" suvenir, enega bolj domiselnih zadnje čase, po dr. Fig Prešernu suhe fige zavidljive velikosti, oblite s črno ali mlečno čokolado. Prav tako v užitek.