Raziskovalci so odkrili, zakaj se voh pogosto izgubi že v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni: imunske celice v možganih razgradijo ključne živčne povezave med vonjalnim bulbusom in možganskim deblom.
Alzheimerjeva bolezen se lahko začne z izgubo voha, ko imunski sistem možganov po pomoti napade živčne vlakne, povezane z vohom. Študije na ljudeh in miših kažejo, da se ta proces začne zgodaj, kar odpira vrata za zgodnejšo diagnozo in preventivo.
Spremembe membrane v nevronih pošljejo mikrogliji signal 'pojej me', ki jih po pomoti uniči. Dokazi iz miši, človeškega tkiva in PET-skenov potrjujejo ta proces. Ti vpogledi bi lahko utrli pot za zgodnejšo diagnozo in učinkovitejše zdravljenje.
Izguba voha je eden od najzgodnejših znakov Alzheimerjeve bolezni, še preden se pojavijo kognitivne motnje. Raziskave znanstvenikov iz DZNE in Ludwig-Maximilians-Universität München (LMU) prinašajo novo luč na ta pojav in kažejo na pomembno vlogo imunskega odziva možganov, ki se zdi, da usodno napada živčne vlakne, ki so ključne za zaznavanje vonjav.
Študija, objavljena v reviji Nature Communications, temelji na opazovanjih pri miših in ljudeh, vključno z analizo možganskega tkiva in tako imenovanim PET skeniranjem. Ti izsledki lahko pomagajo pri razvoju načinov za zgodnjo diagnostiko in posledično zgodnje preprečevanje.
Raziskovalci so prišli do zaključka, da te disfunkcije vohalnega sistema nastanejo, ker imunske celice možganov, imenovane 'mikroglija', odstranijo povezave med dvema možganskima regijama, in sicer vohalnim bulbusom in locus coeruleus. Vohalni bulbus, ki se nahaja v sprednjem delu možganov, analizira senzorične informacije iz vohalnih receptorjev nosu.
Locus coeruleus, območje možganskega debla, vpliva na to obdelavo s pomočjo dolgih živčnih vlaken, ki izvirajo iz nevronov v locus coeruleus in se raztezajo vse do vonjalnega bulbusa. »Locus coeruleus uravnava različne fiziološke mehanizme. Ti vključujejo na primer možganski krvni pretok, cikle spanja in budnosti ter senzorično obdelavo. Slednje velja zlasti tudi za voh,« pravi dr. Lars Paeger, znanstvenik na DZNE in LMU.
»Naša študija kaže, da v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni pride do sprememb v živčnih vlaknih, ki povezujejo locus coeruleus z vonjalnim bulbusom. Te spremembe mikrogliji signalizirajo, da so prizadeta vlakna okvarjena ali odvečna. Posledično jih mikroglija razgradi.«
Spremembe v membrani
Natančneje, ekipa dr. Larsa Paegerja in prof. dr. Jochena Hermsa, ki je soavtor znanstvene publikacije, je našla dokaze za spremembe v sestavi membran prizadetih živčnih vlaken: fosfatidilserin, maščobna kislina, ki se običajno nahaja znotraj membrane nevrona, se je preselila na zunanjo stran.
»Prisotnost fosfatidilserina na zunanji strani celične membrane je znana kot signal 'pojej me' za mikroglijo. V vonjalnem bulbu je to običajno povezano s procesom, imenovanim sinaptično obrezovanje, ki služi za odstranjevanje nepotrebnih ali disfunkcionalnih nevronskih povezav,« pojasnjuje Paeger.
»V našem primeru domnevamo, da je sprememba v sestavi membrane sprožena zaradi hiperaktivnosti prizadetih nevronov zaradi Alzheimerjeve bolezni. To pomeni, da ti nevroni kažejo nenormalno aktivnost.«
Širok spekter podatkov
Ugotovitve Paegerja in sodelavcev temeljijo na številnih opazovanjih. Ti vključujejo študije na miših z značilnostmi Alzheimerjeve bolezni, analizo vzorcev možganov umrlih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) možganov posameznikov z Alzheimerjevo boleznijo ali blago kognitivno okvaro.
»O težavah z vonjem pri Alzheimerjevi bolezni in poškodbah povezanih živcev se že nekaj časa razpravlja. Vendar pa vzroki za to do zdaj niso bili jasni. Naše ugotovitve kažejo, da je vzrok za takšne motnje imunološki mehanizem – in zlasti, da se takšni pojavi pojavljajo že v zgodnjih stadijih Alzheimerjeve bolezni,« pravi Joachim Herms, vodja raziskovalne skupine na DZNE in LMU ter član münchenskega klastra odličnosti »SyNergy«.
Perspektive za zgodnjo diagnozo
Za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni so nedavno postala dostopna tako imenovana protitelesa proti beta-amiloidnim oblogam. Da bi bila ta nova terapija učinkovita, jo je treba uporabiti v zgodnji fazi bolezni, in prav tu bi lahko bila sedanja raziskava pomembna.
»Naše ugotovitve bi lahko utrle pot za zgodnje prepoznavanje bolnikov, pri katerih obstaja tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, in jim omogočile, da se podajo celovitim testom za potrditev diagnoze, preden se pojavijo kognitivne težave. To bi omogočilo zgodnejše posredovanje z amiloid-beta protitelesom, kar bi povečalo verjetnost pozitivnega odziva,« pravi Herms.
PREBERITE TUDI:
- Pomanjkanje omega-3 povezano z Alzheimerjevo boleznijo pri ženskah
- Jajca preprečujejo nastanek Alzheimerjeve bolezni
- Študije o Alzheimerjevi bolezni iz leta 2006 so bile prirejene
- Mediteranska prehrana zmanjša tveganja za Alzheimerjevo bolezen
- Kokosovo olje zdravi Alzheimerjevo bolezen, kažejo raziskave
- Ta napitek zmanjša tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen
- Vitamin C in beta karoten varujeta pred Alzheimerjevo boleznijo
- Zdrava prehrana lahko odpravi Alzheimerjevo bolezen
- Študija: Dodajanje vitamina D povezano z drastičnim zmanjšanjem pojavnosti demence
- Z naravo proti demenci: Kaj pravi znanost?
