MOJA vidim, da si sedaj pa že res zelo blizu srečnemu dogodku. No pa račka tudi. Tko kot pravi smrketa, ko vas berem, se takoj spomnim kako sem se sama pripravljala na prihod malčka. To je posebno doživetje. No MOJA tebi dolgujem še svojo porodno zgodbo. Naj povdarim, da je takšna zgolj MOJA porodna zgodba, kar ne pomeni, da bo katerakoli izmed vas imela enako izkušnjo.
Doma mi je počasi začela odtekati voda zato me je dragi počasi odpeljal v porodnišnico. Najprej sem šla v sprejemno pisarno, kjer me je pregledala sestra. Pogledala je koliko sem odprta in na mojo žalost sem bila le 1 cm. Nato me je priklopila za 15 minut na ctg, da je vidla kako napredujejo popadki, ki pa so bili zelo šibki. Temu je sledil klistir po klistirju sem pa šla v porodno sobo, kjer so me zopet priklopili na ctg. V porodni sobi sem nato samevala 2 uri. Nisem mogla poklicat fanta, da mi prišel delat družbo. Ko je končno babica prišla v porodno sobo me malo pogledat sem jo prosila, če lahko pokličem fanta pa je rekla da se nikamor ne mudi. No nato so zoper pregledali in sem bila odprta 1,5 cm. Rekli so, da mora maternični vrat še malo zoreti in me zopet za 2 uri pustili samo. Med tem časom so se popadki gostili. Nato je zopet sledil pregled in padla je odločitev, da mi bodo začeli dajati umetne popadke. No takrat končno mi je pa dovolila poklicat fanta, ker kasneje ne bi bila več sposobna ga poklicat. No nato so se pa začeli hudi popdki. Babica je bila izredno hladna do mene, ni bila ob meni in mi na noben način ni olajšala poroda. Ponudila mi je samo eno sredstvo za lajšanje bolečin, pa še tega mi je dala tako malo, da se mi je samo vrtelo, drugega učinka ni bilo. Ko sem pa že imela popadke na 1 minuto so prišle 3 babice v porodno in mi začele govorit da naj začnem potiskat. In ko ni in ni šlo se je ta moja babica spomnla, da bi mi mogoče naredili vaakum. Groza! Še sreča da mora kaj takega odobriti zdravnik, ki pa je natipal zateklino okoli dojenčkove glavice in se odločil da bo treba porod končati urgentno s carskim rezom. Nimam ravno lepega spomina na porod in moram priznat da so to bolečine, ki si jih nisem mogla predstavljat ampak vseeno bi zopet šla čez vse to, ker je pa toliko lepši občutek, ko dobiš svojo malo štručko v roke.
Pri porodu mislite samo na svoje sončke in bo takoj lažje.