Zakaj taka zmeda?

A se je tudi kateri izmed vas že zgodilo, da je npr. bivši ugotovil, kaj je izgubil, šele po končani zvezi??? Da je šele potem ugotovil, da ne more živeti brez vas? Da je pač šele zdaj spoznal, da mu  je to to....da bi naredil vse, da bi popravil vse napake, da se je pripravljen  u nulo spremenit....ma skratka vse vse vse vse....
 
In potem, ko te ponovne možnosti ne dobi, je full užaljen, pa reče, da mi bo še žal, da takega dobrega tipa ne bom več dobila, ki bi bil pripravljen tolk narest zame itd... In da sm res neumna, kr nočem več poskusit z njim...bla bla bla...

Sej sploh ne morem vrjet, da sploh pustim, da mi vse to govori...kr mi res ni več do njega, me je preveč prizadel in še zdaj moj za drugega bije. Ampak vseeno, kako si upa??!!
Groza

Bedn filing, kar mal slabo vest mi daje...

Kakšno naključje, da si ravno danes odprla to temo. Včeraj sem senamreč
soočila s podobno zadevo. Ko sem bila stara 16 let (v bistvu tikpreden
sem jih napolnila 16, danes pa sem stara 24), sem spoznala 9
letstarejšega fanta, v katerega sem bila noro zaljubljena. Vse bi
naredilazanj in mu vse odpustila (in materiala za odpustitev je
biloogrooomno). On pa je ves čas dobesedno hodil po meni. Imeli smo
npr.prometno nesrečo (on, njegov kolega, ki je vozil in jaz), imela sem
hudpretres možganov, onadva pa nista hotela poklicati rešilca
in/alipolicije, ker potem kolega ne bi mogel uveljavljati kaska (bil
jepijan); na SREČO je naključni mimoidoči policaj nesrečo videl in
meodpeljal v zdravstveni dom, od koder je šla zdravnica z mano z
rešilcemna travmatološko kliniko (BTW: nesreče se ne spomnim, vse to mi
jepovedala mami). To je samo ena sočna iz tega razmerja, naštevala
bijih lahko 1 teden. V 10 mesecih, kolikor sva bila skupaj, me je
2xpustil, mi totalno strl srce in se obakrat priklatil nazaj. Po
10mesecih pa je kapnilo meni (hvala Bogu) in sem ga pustila. Seveda
jeugotovil, kaj je izgubil ... Nisem želela biti več z njim. Potem cca
2leti nisem bila z nobenim moškim, nobenega stika nisem navezala
zmoškimi. Konec srednje šole se spet noro zaljubim in ko mi je
najlepše,me spet kliče bivši (po cca 2 letih) in me vabi na morje ...
Seveda mupovem, da mi ni do tega, poleg tega pa sem v razmerju. Ok. S
tistimtipom se nato (po 6 mesecih) razideva, sedaj pa sem že dobrih 5
let zdrugim, ki mu spoštljivo ravnanje z žensko ni tuje, nasprotno,
jeizredno pozoren, me podpira v vsem, česar se lotim, crklja ...
Včerajpa me (po 8 letih) zopet kliče bivši. V bistvu me je klical
njegovkolega, da preveri, če me lahko bivši pokliče oz., če želim jaz
njega.Pa sem rekla, da nimam njegove telefonske, da je tudi ne želim,
ga nebom klicala in ne želim, da on kliče mene. Mislim, kako si upa????
Jazsem po vrhu vsega po toliko letih totalno drugačna, takrat mi
npr.nibilo do šole, ker sem bila med drugim ves čas z njim (ker so
mistarši prepovedali sestajanje z njim, sem velikokrat izostala
odpouka), on je še rekel, da srednje šole nikoli ne bom končala (on
jetudi ni), danes že končujem 1. letnik magistrskega študija s
krasnimpovprečjem ...Poleg tega imam danes sama do sebe popolnoma
drugačenodnos, imam se rada in vem, da si zaslužim vse najboljše. Ne
vem kajmisli, da sem še vedno 16-letnica, ki samo čaka, da se mi vrne
vobjem???
Verjetno je že včeraj kolegu jamral, da zaradi mene ni srečen.

Eno vprašanje: zakaj mi nekatere besede kar združuje?

O ja seveda se zaveda. lani poleti mi je priznal, med enim od najinih
neskoncnih pogovorov na msnju. Z njim sem se vedno v stiku, ker je kot
oseba zelo dober clovk, nikoli mi ni storil nic zalega (no razen tega,
da me je pustil, ker mu je pac neki kapnilo). Zdej mu je zal, ker je se
vedno sam. Ampak... clovk obraca, bwg obrne, mladost bo sla od njega
prec, kar cajt vzame, vec ne vrne. Ve tud da pri meni nima kej praskat,
k imam druzga. No sej se vcasih kej hecava in ga nalasc kej provociram,
ampak ne gre dlje od tega.

quote:fed88929e7="TinaMašina"Eno vprašanje: zakaj mi nekatere besede kar združuje?

Hvala punce, zelo ste prijazne. Neskončno si želim, da taki tipi ne bi stopili v stik z nobeno žensko na svetu (niti z moškim)

O Tina tvoja zgodba pa je res "whoa"...Res bravo, da ti je tko uspelo...
Ja res je očitno tako, da enim malo prepozno kapne, kar že tako ali tako pove, da to ne more biti to... Saj pri meni drugače ni bilo tako hudo, ampak preprosto si on takrat stvari ni jemal resno in mu je bilo vse drugo pomembnejše. Jaz pa sem bila takrat res pripravljena storiti vse za njega. No potem sem pač spoznala, da to res ne more biti to, če si res nonstop žalosten in na robu joka, ker te fant ne dojema resno. Pa sem končala vse skupaj, čeprav sem ga imela še vedno rada. Zdaj pa stoposto ne bom popustila. Saj sem srečna z drugim in šele zdaj vidim, da nekateri res vejo, kaj je to spoštovanje in so pripravljeni sklepati kompromise za dobro obeh.


Lp