Dominika - mi nisi prav nič solila pameti
in vem, da je bilo vse dobronamerno.
Verjemi, da veliko razmišljam o vsem tem in se res ne bom prenaglila, ker konec koncev se nikamor ne "mudi". Če sem do sedaj lahko zdržala brez njega (kar je bilo, ti povem, zelo težko, ker zelo pogrešam enega takega pasjega najboljšega prijatelja, ki bi mi popestril vsako urico
), bom počakala pa tudi še toliko, kolikor bo potrebno, da najdem res pravega kosmatinca zame in prave vzreditelje, saj mi je res veliko do tega, da bom psu lahko nudila vse, kar bo potreboval in mu bom najboljša "gospodarica" (oz. enakovredna partnerica).
Joj, morala bi videti mojo sobo
, kamorkoli pogledaš, vidiš psa - na steni, na računalniku, postelji, klavirju....bodisi sliko, koledar ali plišastega kosmatinca. Tako imam vsaj občutek, da so tu ob meni, za to pa poskrbi moj dragi, saj mi vsake toliko podari enega psička, vsakič druge pasme.
Ta teden mi je prinesel jazbečerja (črnega), ki pa je mladiček od enega, ki ga že imam. Ta me vedno gleda, ko se učim, in imam res občutek, da je čisto pravi.
Vsaj tako se malo potolažim in lažje počakam, da dobim pravega kosmatinca.
LIVvy - joj, hvala ti, sem ravno razmišljala, da si očitno videla moje "solzice" in si se me usmilila. Z veseljem sem si spet ogledala tvoji dve bulijki.
Sta eni izmed najbolj čudovitih buldogov, kar sem jih do sedaj videla. Sama sem res zaljubljena v gubice, posebno v bulije, so mi eni najbolj simpatičnih psov, take face so (tisti njihov posrečeni izraz na obrazu
). No saj pravim, poznam dva primera, kjer imata povsem zadostno kondicijo, da lahko naredita nekaj kilometrine, saj sta tudi sicer zdrava in "fit". Bojim pa se vseeno, da bi imela smolo in bi bilo kaj narobe, tako ne ni mogel nikamor z mano ter bi, ko bi šla naredit en "giro" za malo rekreacije, mogla njega pustit doma, medtem ko bi lahko tudi on užival v naravi in na zraku skupaj z mano.