paisley, ker vem da v tem trenutku ni besed, ki bi ti dejansko pomagale ne bom pisala spodbudnih klišejev, ampak fejst se drži pa vse smo s tabo, boš videla da bo še hitro mimo pa tudi bolečino znamo ljudje zelo hitro pozabiti

, kar zjoči vse ven se bo odplavila...
pa še dopišem za nazaj, jaz imam 23 let, dragi 25 (ampak realno 17)

O poroki še ne razmišljam in tudi drugače ji ne posvečam posebnega pomena, če bo tako naneslo se bom poročila, ni pa to nobena nuja ali hooda želja po tem.
Otroka bi imela samo enega...nevem točno zakaj, mislim da je nekaj na tem da znam zelo slabo razporejati ljubezen v življenju...lahko nekaj ljubim neskončno, samo za to moram nekaj drugega manj ljubiti...ne vem to mi je v bistvu komaj zdaj padlo na pamet, o tem moram še sama nekoliko razmisliti..