), potem zgornji deli roza, modre, BELE, črne barve. Še najlepša mi je večna klasika črno+bela kombinacija. 
, pa še v rdeči, turkizni, fuksia, mornarsko modri, svetlo pistacia zeleni, tudi oranžni, če povleče bolj na mandarino, jeans (še posebej v kombinaciji z belo
), pa v kakšni rožnati tkanini živih barv.
mi je obupna), pa kakšne mišje sive si tudi ne nadenem.Tudi jaz .
Čeprav zadnje čase se tudi dobro počutim v temno rjavi, ampak obvezno potem v kombinaciji s čim svetlejšim. Mogoče so pa za to krivi samo novi temno rjavi semiš natikači z metuljem tam pri prstih, in jih hočem čim več kombinirat z oblačili .
Je pa vse odvisno od počutja: včasih mi ful paše bolj punčkast rozast videz, spet drugic pa čisto črna. Mislim, da je počutje glaven faktor pri izbiri barve.
Ne vidim se pa v rdeči barvi 
. Se mi zdi, da mi sploh ne paše. Dejansko nimam niti ene rdeče stvari, razen eno poletno oblekico, pa še to zelo redko oblečem.
Včasih sem bila čisto nora na beige barve, pa sivo in temno vijolično. Zdaj so mi te barve nekako dolgočasne , oz. trenutno se ne vidim v njih .
Je pa zanimivo, kako določene osebe dobesedno zazivijo v določenih barvah: moji kolegici rdeča tako zelo paše, da lahko rečeš samo WOW , jaz pa npr. rdeče najlonke upam skombinirati samo za vlogo hudičke za pusta, ker jih enostavno ne znam nosit za vsak dan 
.
pa rjava mi je tudi dobra. Se pa na veliko izogibam črni. Včasih sem imela samo črne stvari, potem sem pa ugotovila, da to ni ok in sedaj skoraj nimam nič črnega. 
