V imenu lepote

Obljuba dela dolg. Sledili bodo citati iz knjige, ki so se mi zdeli še posebej zanimivi.



*Če objektivizacija telesa postane primarni način doživljanja svojega
telesa, je telo vir globoke odtujenosti od občutkov in vseh vidikov, ki
se upirajo nadzoru. Končna posledica izjemne manipulacije telesa je
patološko vedenje, kot so motnje hranjenja in odvisnost od vadbe.





*Neskladje med realnim in idealnim telesom, torej med telesom, ki ga
dejansko imamo, in telesom, ki ga želimo imeti, vodi vse več ljudi v
nezadovoljstvo, hkrati pa se v razvitem delu sveta  povečuje
kategorija ljudi, ki imajo možnost in čas, da se s telesom ukvarjajo. V
manj razvitih območjih ima telo še vedno funkcijo fizičnega stroja in
stroja za reprodukcijo. Na Zahodu pa ljudje primerjamo lastno telesno
podobo z idealnimi podobami, ki se vsak dan množijo v medijih,
oglaševanju, modni industriji, potrošniški kulturi. Idealizirano telo
ni bilo še nikoli tako prisotnov vsakdanjem življenju kot je danes prav
zaradi medijskega prikazovanja in tudi medicinskih razprav. Popolnost
telesne podobe vsaj pri delu populacije vzbuja željo po posnemanju.
Zlasti ženske se pogosto počutijo nepopolne in so nezadovoljne s svojim
telesom. Mediji ves čas opozarjajo. kakšen bi moral biti zunanji videz,
in sugerirajo, da bi bili z malo truda lahko takšni. V resnici je za
doseganje idealnega telesa treba vložiti ogromno časa, denarja in
energije.



*Ukvarjanje s telesnim videzom se uresničuje na treh ravneh: 1)
oblikovanje idelanih telesnih oblik in razsežnosti (z dietami, vadbo,
plastično kirurgijo) 2) učenje "pravilnih" drž (napr. način sedenja,
hoje), 3) lepotičenje, okraševanje telesa s pomočjo kozmetike in
oblačil.

*Spremenjena razmerja moči v družbi so prispevala k večji izbirčnosti
žensk, zaradi česar so tudi moški prisiljeni privzeti strategije
lepšanja kot poti do družbenega, seksualnega in ekonomskega uspeha.
Tudi trend bodybuildinga lahko razložimo kot poskus, da bi moška
populacija poudarila svojo fizično moč, kajti ekonomsko in politično
moč nepretrgoma izgublja že zadnjih 40 let. Ekonomske zmožnosti žensk
so zmanjšale nujo, da izberejo partnerja predvsem na osnovi finančnega
ugleda. Videti je, da se pomen preferiranja lepote prilagaja
spremenjenim razmeram. Zakaj bi neodvisna ženska, ki se bori za svojo
lepoto, svoje telo ponudila v ljubkovanje neurejenemu in grdemu moškemu?



*Socialni psihologi in sociologi se na splošno strinjajo, da so
seksualne preference glede telesnih oblik naučene. Nanje vpliva
družbeno oz. kulturno vrednotenje. Veliko historično uveljavljenih
lepotnih idealov ni združljivih z biološkim determinizmom. Nekateri
sodobni kulturno cenjeni ideali in rituali so celo povsem v protislovju
z načelom optimalnega zdravja (napr. hitre diete, prsni
vsadki).Kirurško spremenjeni nos ali prebodena ušesa nimajo naravne
biološke vrednosti. V prid kulturni argumentaciji govori tudi dejstvo,
da je v kulturah, v katerih je izbira partnerjev prepuščena mladim,
pomen videza veliko večji kot v kulturah, v katerih je ta izbira stvar
odločitve odraslih, predvsem staršev. Dokaz več je, da so zgodnje
kulture definirale kot privlačen tak ženski videz, ki je biološko
povezan z reprodukcijo (široki boki, krepka postava), kar danes na
Zahodu ne velja več. Glavna karakteristika privlačnega videza so ozki
boki.

Avtorica tele knjige je izvajalka vaj pri enem mojem predmetu na faksu in moram rečt, da je super punca...



Lp

*Še danes se mnogim odraslim ženskam zdi bolj pomembna privlačnost
čevljev kakor njihovo udobje. ženske, pa tudi marsikateri moški
velikokrat tvegajo žulje, kurja očesa, vnetja in deformacije stopal.
Sodobnost postavlja pred ženske dodatno tveganje: (koničaste) čevlje z
visokimi petami. Tudi emanicipirane ženske stiskajo svoja stopala v
čevlje, ki dajo njihovim nogam iluzorno prefinjen zapeljiv čar, kljub
številnim tveganjem, kot so otečeni gležnji, nenaravna drža hrbtenice,
skrajšane kite, težavnejša hoja. Tako imajo v naši kulturi čevlji z
visoko peto poseben čar, podobno kot ga je včasih imelo povezano
stopalo na Kitajskem.

*Če bi Marilyn Monroe danes prišla pred vrata hollywoodskega studia, bi ji jih pred nosom zaloputnili.



*Protislovni elementi lepotnega ideala ustvarjajo shizofrene zahteve,
da naj ženske v sebi združujejo različne tipe teles hkrati. Naravni
potencial za ravni trebuh, deške boke, vitka in čvrsta stegna ter polno
oprsje ima le 1% žensk. Idealna telesna oblika torej ni običajna in
naravno dana, z idealnim telesom se ne moreš roditi, temveč ga lahko
dosežeš le, če za to žrtvuješ čas in denar ter prilagodiš življenjski
stil.

Zaželeno žensko telo so razni avtorji in avtorice zelo slikovito
poimenovali, na primer kot "amalgam nemogočega", "telo adolescentnega
fantka s prsmi" ali "falično telo s poudarjenimi prsmi".



*Pri vrednotenju videza žensk pa vitkost, stasitost in čvrsto mišičevje
niso dovolj, temveč je področje ženskih lepotnih problemov mnogo širše.
Na nešteto načinov se ženske v življenju načrtno usmerja v sprejemanje
kulturnih norm v zvezi z videzom. Prizadevanje po lepoti postaja
protislovna mešanica stroge telesne kontrole in igrivega
eksperimentiranja z obleko, ličili in lepotnimi pripomočki. Da bi bila
ženska dovolj lepa in zaželena, mora biti na dieti, mora si kodrati,
ravnati ali barvati lase, naučiti se mora uporabljati make-up,
zapeljivo sedeti, hoditi ali stati. Mora si briti noge in pazduhe, s
pinceto odstranjevati obrvi. Nikoli ne sme pozabiti parfuma in
deodoranta. Njena koža naj bo zagorela, obraz pa ne sme kazati znakov
staranja, izkušenj ali razmišljanja.



(Joj kako se jaz zabavam med
branjem in pisanjem teh citatov. Najbrž mi ni treba posebej poudariti,
da izbiram same take, s katerimi se še posebej strinjam)

Do zanimiveg odkritja so prišli Norton in sodelavci, ki so z uporabo
antropometrije in pravil alometrije pokazali, da ima predispozicije za
telo, kot ga ima Barbika, le ena od 100 000 žensk; medtem ko ima eden
na 50 moških predispozicije za idealno telo, ki ga ima Barbikin
"partner" Ken.ženske se že po naravi odmikajo od norme vitkosti in
čvrstosti. žensko telo vsebuje v povprečju 22 - 25% maščobe, moško pa
15%. Ta razlika je biološka, ni posledica vadbe ali napornega dela. Ne
preseneča torej, da je ženskam težje vzpostaviti in ohraniti idealno
telo oz. pozitivni odnos do telesa.

Tale citat se mi zdi zanimiv:

Motnje oblačenja:
Ponavadi se pokažejo v adolescenci. Pacienti zapravijo pretirano količino časa, denarja in energije za obleke. Znak teh motenj je neomajno vztrajanje, da si oblečen identično kot vrstniki ali v skladu s tem, kar velja za moderno, ne glede na to, kako neudobno, drago ali estetsko neokusna je moda. Paciente lahko preobremenjujejo tudi kozmetika in primerni čevlji. Motnje pogosto sovpadajo z motnjami hranjenja. Pacient se, na primer, tipično izogiba oblačilom, v katerih je videti "debel", in kupuje oblačila, ki so mu eno številko premajhna, v predvidevanju, da bo shujšal za (dva kilograma). (iz American Journal of Psychiatry v Kuhar, 2004: 120)