Študij medicine

Z iskalnikom nisem našla podobne teme, zato odpiram novo (se opravičujem, če sem jo spregledala).

Je tu kakšna študentka medicine? Prosila bi, če lahko iz prve roke pove kaj več o študiju, kot npr.: stopnja težavnosti, kateri predmeti so selektivni, kakšen je procent uspešnosti oz. napredovanja v višji letnik, kakšne so možnosti usmeritev na posamezna področja (npr. stomatologija...), skratka čimveč  subjektivnih in objektivnih info o študiju.  

Lahko tudi na ZS, če je tema preveč specifična za debato. Hvala. 

Ojoj, če je pa nek študij tako osebna zadeva, da bi moral iti na ZS, pa ne vem, kaj potem ni. Prepričana sem, da bi info koristile še marsikomu, ki se zanima za ta študij, zato bi jih bilo res škoda skrivati po ZS-jih.

Nič osebnega, tudi če bi me katera po ocenah za posamezne predmete želela spraševati  Evo me, letos končujem 3. letnik.

Meni se ne zdi pretežko, je pa res, da sem pač pridna, kot še 90% mojih sošolcev, nisem nek biser. Procenta uspešnosti oz. napredovanja v višji letnik iz glave ne vem, bi pa rekla, da je zelo visok, sploh v primerjavi z nekaterimi drugimi faksi. Tisti, ki ne napredujejo, so večinoma obupali nad študijem, jim študij ni všeč, ali pa so kratko malo "zabluzili". Če ti je študij sicer všeč oz. veš za kaj se učiš, načeloma ni problema. Potruditi pa se je seveda treba, moraš biti pripravljen na učenje po 8 ur na dan, tudi kakšne 3 tedne ali več za posamezen predmet.

Za stomatologijo se odločiš že prej, torej se lahko vpišeš bodisi na študij splošne medicine, bodisi na dentalno medicino. V prvih letnikih so predmeti podobni, potem pa se študija čedalje bolj razlikujeta. Možnosti usmeritve na posamezna področja pa se ti, v primeru da študiraš splošno medicino, odprejo šele po končanih 6 letih študija, ko se prijaviš na željeno specializacijo (če je v tistem letu sploh razpisana, letos je res kriza, ogromno je brezposelnih mladih zdravnikov, ker specializacij preprosto ne razpisujejo in tako postane izredno težko sploh priti v zdravstveni sistem, ampak to je že druga zgodba). Merila za izbor izmed vseh prijavljenih specializantov in ostalih podrobnosti, tudi tistih, ki se tičejo t.i. strokovnega izpita, pa žal ne vem, med drugim pa seveda najbolj štejejo ocene tekom študija.

Nisem prepričana, da sem prav razumela vprašanje, kateri predmeti so selektivni. Si s tem mislila "izbirni"? Taka predmeta sta po dva na letnik, ti predmeti med nami veljajo za lažje oz. preko njih lažje prideš do dobre ocene, ki ti dvigne povprečje. Izbire je kar veliko, zanimivost pa je odvisna predvsem od predavatelja in njegovega načina predstavitve. Na začetku leta pač nekaj izbereš in upaš, da boš čimbolje prišel skozi, kar se ti pač zdi najprivlačnejšega imena 

Sicer pa je zdaj za mano t.i. "predklinika", letos me čaka "klinika" (trikrat hura, to smo vsi komaj čakali ), torej bolj klinični predmeti in praktične vaje na različnih kliničnih oddelkih. Se je pa po Bolonjskem sistemu na našem faksu sedaj vse bolj kot ne sesulo in v mnogih pogledih so nam študij še dodatno otežili, mi smo zdaj 2. generacija in se vztrajno borimo za svoje pravice. 

Prosim za kakšno bolj konkretno vprašanje, se mi zdi, da sem napisala eno čudo brez repa in glave 

Nisem napisala osebnega, ampak specifičnega. Imam namreč ožjega družinskega člana, ki se odloča za študij, in sem mislila, če bi se lahko osebno povezala s kakšno študentko (eventuelno morda tudi za kakšen osebni pogovor v živo), če so bo ta družinski član res odločil za študij medicine. Tako, da ni bilo nič slabo mišljeno, le to, da bom morda imela veliko več podrobnejših in banalnih vprašanj, ki bi znala biti nezanimiva za ostale. 

Jeremish, hvala ti za odgovore. S selektivnimi predmeti sem mislila, kateri so tisti, na katerih študentje najbolj padajo (torej najtežji predmeti). 

Aha, torej se za stomatologijo odločiš že takoj, ni tako, da bi bili v 1. letniku vsi skupaj, nato pa bi se ločili na "navadne" medicince in stomatologe? Se mi zdi da sem to enkrat nekje slišala...

Tudi glede zaposlitve sem še hotela vprašati, ja. Pred leti je bilo govora, da za zdravnike sploh ni problem, da jih vedno in povsod rabijo, zadnja leta pa, da so zdravniki brezposelni... Kateri pa so najlažje zaposljivi (kirurgi, zobozdravniki...)?

Omenila si nek strokovni izpit - kako je s tem, kdaj se ga dela, je obvezen za vse zdravnike, ali samo določene (npr. če želijo delati v kirurgiji, ali kaj takega)?

Kako je s specializacijo, koliko časa traja, je plačana ali volonterska...? 

Oprosti mogoče malo zmedenim vprašanjem, res ne poznam nikogar, ki bi študiral medicino, in nimam pojma kakšen je sistem in kakšna je "pot" študenta medicine, ki želi postati zdravnik. Če imaš morda kje kakšno brošuro o tem, mi jo lahko pošlješ, nekaj sem sicer gledala na spletni strani MF, pa mi je bilo bolj malo jasno. 

Hvala še enkrat in že vnaprej. 

Glede smeri moraš izbrati takoj, ne moreš kasneje. Dentalna ali splošna medicina.

Zavedati se je treba še problema študijske literature. Razen, če so toliko premožni, da si bodo lahko vse kupili od A do Ž. Knjige so drage, sploh slovenske. Študira se večinoma iz angleških učbenikov. So tudi slovenske knjige, odvisno od predmeta. V knjižnici je knjig vedno premalo, za določene naslove je treba biti kar priden, sproti spremljat in hodit v knjižnico. 

Za zaposlitev ni dovolj le dokončanje faksa, je treba imet tudi narejeno specializacijo. Teh je pa premalo razpisanih in ene so študentom zanimive, druge ne. 

Konkurenca pri zaposlitvi so tudi zdravniki iz držav bivše JU, ker naredijo samo kakšen strokoven izpit, kakšen dodaten predmet in že začnejo delat. Tega je pri nas veliko. Če samo pogledam zdravstveni dom v našem kraju.

Glede literature je pa najbrž povsod tako (vsaj pri nas je tudi bilo). Cene knjig predavateljev so bile astronomske, tako da so jih nekateri potem skrivaj kopirali (čeprav so bile tudi cene kopij visoke). Sicer smo se pa (vsaj za kakšne lažje predmete) rajši učili iz kakšnih "home-made" skript. Kaj pa kakšno kupovanje knjig iz druge roke, ni mogoče? Ali študentje potem to zadržijo zase in nočejo prodajat naprej?

Na splošno je v letniku vedno nekaj "ta pomembnih" oz. malo večjih izpitov, ki so tudi najtežji, ostali so pa manjši in lažji. Ampak to seveda ne pomeni, da se pri težjih ne da dobiti lepih ocen. 

Med glavnimi predmeti so v prvem letniku anatomija 1, biofizika, biokemija 1, biologija celice, v drugem letniku anatomija 2, biokemija 2, fiziologija, histologija, v 3. letniku pa patologija, patološka fiziologija in mikrobiologija. Za naprej ne vem. 

Po 6. letniku te čaka pol leta pripravništva in zatem strokovni izpit, ko ga opraviš, pridobiš poklic zdravnika (nekaj informacij o tem je zapisanih tudi na spodnjih linkih).

Specializacije trajajo različno dolgo (večinoma od 4 do 6 let) so pa vse plačane. 

Za stomatologijo se 100% odločiš in vpišeš že na začetku, čeprav imamo v 1. letniku večino predavanj skupnih, menjave več niso možne (z nekaterimi redkimi izjemami, ki so se zaradi manjše omejitve vpisali na dentalno medicino in se po 1. letniku prepisali, čeprav tega načeloma ne podpirajo).

Nekaj uporabih informacij boš verjetno našla tukaj in tu, sicer pa verjetno na informativnih dnevih (čeprav so baje bolj ubogi, jaz ne vem, ker sploh nisem šla).

Katera veja zdravstva je najbolj zaposljiva, pa nimam pojma, se s tem nisem ukvarjala, ker sem tako ali tako za specializacijo že več ali manj odločena. Vsekakor pa je dejstvo, da so časi, ko so bile službe mladim zdravnikom zagotovljene, mimo. Vedno več je mladih zdravnikov na Zavodu za zaposlovanje. Vsaka nova generacija diplomantov in zdravnikov z licenco je bolj številčna in se zato sooča z vedno daljšim iskanjem službe. O tem zdaj tečejo tudi intenzivne debate med Zdravniško zbornico, Ministrstvom za zdravje in t.i. Iniciativo zdravnikov, tole sem prejela jaz. Seveda ni nobenega zagotovila kako bo čez 6, 7, 8 let, kam bo vse skupaj šlo.

Dodajam:

Aja, glede knjig, sem spregledala post. Nič študentje ne zadržujejo preveč zase, na sploh so vsi medicinci, ki jih poznam, izredno kolegialni in nesebični. Enkrat letno (na začetku leta) je na faksu organiziran tudi sejem rabljene literature. Jaz osebno s pomanjkanjem literature nikoli nisem imela težav, vedno smo vse zrihtali, si s kolegi pomagali med sabo. Je pa res večina v angleščini, ali pa vsaj 60-70% recimo.

Prodajajo, to ni problema. Na njihovi strani medenosrce so tudi mali oglasi. Pa tudi na faksu imajo običajno začetek študijskega leta stojnice. 

Kopije so drage, če ima knjiga 1000 ali več strani. No, pa saj niso vse tako debele. 

Za prvi letnik je priporočljivo, da se že prvi dan, ko se da vpisat v knjižnico vpiše in pride po knjige. Ker lahko zmanjkajo. Izjema so anatomski atlasi, ker jih je dovolj.  Saj kakšno knjigo si kupijo, vse po vrsti je pa konkreten finančni zalogaj. Plus treba je tudi živet. Prek študenta se ne da delat, ker je potrebno sprotno učenje. Poznam sicer par primerov, ki so študirali in delali na 2 koncih (višji letniki, pa službe niso bile medicinske). Ampak ne vem kje so jemali energijo in kdaj so študirali (ponoči?).

Točno tako, kakšno knjigo si že kupiš, če oceniš, da je dobra in ti bo prišla res prav. Lahko jo potem tudi naslednje leto za kakih 5 eur manj prodaš, če jo merkaš, da je lepo ohranjena. Vseh pa nikakor ne gre kupovati. Jaz sem si ravno anatomski atlas kupila in ga še vedno imam, ker je taka lepa knjiga in se mi zdi, da jo je fajn imet doma  Se pa na začetku leta res vsi naenkrat (sploh bruci) zapodijo v knjižnico in si besno sposojajo knjige, čeprav jim potem ležijo doma in se sploh ne učijo po njih. Če ohraniš mirno kri in greš enkrat sredi leta pogledat, če je še kaka, jo pa dobiš. 

Jaz ne poznam nikogar, ki bi ob študiju še delal, bi bilo po mojem mnenju čisto preveč. Že če bi na čisto vsa predavanja šel, bi bil lahko cele dneve samo na faksu (in tudi ne vem, kdaj bi se učil, razen če bi ti predavanja tako zelo koristila, da se ti ne bi bilo toliko treba, kar pa dvomim, ker so večinoma zanič in doma bolje porabim svoj čas).

No, to nisem vedela, da je tudi za zdravnike zaposlitev tak problem. Jaz pa veselo govorim tej moji sorodnici, da naj gre študirat medicino, ker zdravnike vedno rabijo. 

Pa je problem študirati v angleščini? Mislim za nekoga, ki pride iz SŠ z nekim znanjem angleščine, ki niti približno ni zadostno za branje strokovne literature (no, vsaj pri meni vem, da ni bilo). 

Kaj pa izpiti, so večinoma pisni ali tudi ustni?

Še to, se pravi, če sem prav razumela: ko končaš študij, delaš pol leta pripravništva (btw, to je plačano ali ne? Je tudi pripravništvo problem dobiti?), nato greš delat strokovni izpit. Ko ga narediš si zdravnik, ne moreš pa še nikjer konkretno delat, ker se nisi še nikamor usmeril (specializacija). Kaj pa težavnost strokovnega izpita, gre za naporen izpit ali ni take krize? Kolikokrat pa se ga gre lahko delati, poljubno mnogokrat, ali je kakšna kvantitativna omejitev? Nato po končani specializaciji (če jo dobiš), si zdravnik in lahko delaš na svojem področju. Kako pa se "podeljuje" specializacije? Glede na ocene na faksu?

Edit: Ja, to glede literature se mi je pa zdelo, da bo nekaj takega. Tudi pri nas je bilo, kakšno pomembno knjigo že kupiš, ostalo pa nekako kolobariš med kakšnimi kopijami, izpiski, ipd. Saj vse predpisane študijske literature najbrž ne gre prebirati, ali pač (no, vsaj na našemu faksu je nismo )? Je treba najbrž tudi znati malo selekcionirat?

Meni angleščina ni bila problem, je pa res, da znam dobro angleško. Knjige so večinoma lepo napisane, berljive, ni zahtevnih besed, razen pač strokovnih, ki pa se jih ni težko zapomnit, ker so slovenske besede znaje večinoma le izpeljanke oz. jih sploh ne prevajamo. Če res ne gre oz. če je na tesnem s časom, se učiš po skriptah oz. kakšnih zapiskih, ki jih je ogromno (vprašaš starejše kolege za nasvet, katera bi bila najboljša), pa tudi čisto ok skozi prideš, vsaj večina mojih sošolcev je.

Selekcionirat je pa definitivno treba, se moraš kar odločit, kaj se ti zdi bolj pomembno in znat pravilno razpolagat s časom. Jaz se najraje učim po knjigah, je pa to moja osebna preferenca 

Pisni izpiti so pri nas večinoma tipa multiple choice (a, b, c, d - za obkrožat), k temu čedalje bolj stremijo skoraj vsi profesorji, le pri nekaterih predmetih so esejska vprašanja. Pri težjih oz. pomembnejših izpitih te po opravljenem pisnem izpitu čaka še ustni izpit, ki je odločilni - pisni izpit je v tem primeru le neke vrste vstopnica za ustnega.

O pripravništvu, strokovnem izpitu in specializacijah pa vem čisto premalo, da bi ti lahko odgovorila, žal. 

Seznam literature je pri posameznih predmetih lahko kar konkreten. Ampak tam so tudi knjige, ki jih noben ne uporablja. Običajno je treba preštudirat osnovni učbenik za predmet, lahko je eden ali več. Dodatni so po izbiri. Itak sproti povejo profesorji katerega priporočijo. Ker ni variante, da se učiš iz 10 knjig za en predmet, tudi, če so manj obsežne.

Hvala obema.  Če se bo pa še katera z informacijami glede pripravništva, strokovnega izpita in specializacije oglasila, bom pa tudi zelo vesela. 

Edit: Za katero smer pa si se ti odločila, Jeremish? 

Pediatrijo. Sicer ne izključujem možnosti, da si v naslednjih 3 letih še premislim, a pediatrije si želim že iz srednje šole, letos bom tudi prvič volontirala na enem izmed pediatričnih kliničnih oddelkov.